
Protestno pismo belokranjske županje in županov

V skladu s sklepom sestanka županje in županov občin Bele krajine, ki je bil 8. oktobra 2009 v Semiču, je župan Občine Semič Ivan Bukovec naslovil na Vlado Republike Slovenije protestno pismo:
Županja in župana občin Bele krajine protestiramo proti politiki Vlade RS, ki je v svojih prizadevanjih za rešitev problemov v Pomurju pozabila na vse bolj pereče stanje v Beli krajini. Razumemo, da je pomoč v Pomurju potrebna, hočemo pa, da se tudi Belo krajino obravnava enako, saj so razmere že dosegle kritično raven.
Živimo v jugovzhodnem delu Slovenije, med Gorjanci in reko Kolpo. Dobršen del Bele krajine je omejen s Šengensko mejo, ki bolj predstavlja oviro kot pa priložnost za razvoj. V povezavi z ostalo Slovenijo pa nas omejujejo še Gorjanci in Roško hribovje. Tako smo zaprti ne le teritorialno, temveč tudi na vseh ostalih področjih. Nujno bi se morali odpreti v osrednji del države, za kar potrebujemo vsaj dobre cestne povezave. Na žalost smo iz obiskov predstavnikov Vlade RS razbrali sporočilo, da za naše ceste ni denarja, hitre ceste pa še ni pričakovati. Železniška povezava je že stara in ker prevoz ni rentabilen, ne vidimo možnosti obnove, prej se bojimo njene ukinitve.
Belokranjsko gospodarstvo je na robu preživetja. Stopnja registrirane brezposelnosti se giblje od 12,3% v Občini Metlika, pa do 14,8% v Občini Semič. Na stanje gospodarstva in splošne blaginje v Beli krajini opozarja tudi povprečna plača, ki je krepko izpod republiškega povprečja: plača v Občini Semič znaša 76,83% republiškega povprečja, plača v Občini Metlika 81,39% in plača v Občini Črnomelj 85,35% republiškega povprečja. Eksistenca nosilcev gospodarskega razvoja Bele krajine je močno ogrožena. Samo v semiškem podjetju Iskra kondenzatorji d.d. je evidenten padec zaposlenosti iz prvotnih 1700 zaposlenih, na 658, kolikor jih beležimo danes; črnomaljsko podjetje Livar d.d. dela s polovično močjo, Danfoss Compressors d.o.o. se s težavami prebija iz meseca v mesec; Beti Metlika d.d. in Komet Metlika d.d. pa še komaj životarita. Trenutna situacija ni naklonjena niti malemu gospodarstvu, zato je obrtnikov vse manj. Naši gozdovi dajejo le simbolne prihodke, zadružništva pa praktično ni več, razen le še v Metliki.
Razdrobljene kmetijske površine, ki so na gosto posejane s kamenjem, je težko obdelovati in vse več je zaraščanja. Zemlja namreč ne daje možnosti preživetja, zato je čistih kmetov zelo malo, pa še to le v nižinskem predelu Bele krajine. Tisto malo kmetijstva, kar se je še obdržalo, povečini predstavlja dopolnitev zaposlenim, in sicer za pridelavo hrane za lastne potrebe. Imamo dobre pogoje za vinogradništvo, vendar vina še posebej letos nimamo kam prodati, zaradi česar bodo naše vinogradniške kmetije utrpele velike izgube.
Živimo v statistični regiji Jugovzhodna Slovenija, v katero smo bili umeščeni, razlike v razvitosti posameznih subregijskih območij pa so precejšnje. Dolenjske občine imajo, ob bližnji avtocesti in močnih podjetjih kot so Krka d.d., Revoz d.d., Adria mobil d.o.o., zavidljiv položaj, v Novem mestu so skoncentrirane vse pomembne dobro plačane službe v šolstvu, zdravstvu, sodstvu, …, kar dokazuje višina povprečne plače, ki je dobrih 8% nad povprečjem Republike Slovenije. Bela krajina pa je v vseh kazalcih krepko izpod in resnično potrebna vzpodbud po skladnejšem regionalnem razvoju. Dodaten problem predstavlja razdelitev sredstev za razvoj regij s preglasovanjem dolenjskih občin, ki je Belo krajino prikrajšala za dobra 2 mio EUR, zaradi česar ne moremo pričeti s projektom, ki bi regiji prinesel dodatnih 33 delovnih mest.
Glede na navedeno pozivamo Vlado RS, da si vzame čas tudi za Belo krajino, da zagotovi 27.000 prebivalcem dostojno preživetje z vzpodbudami za naše gospodarstvo, s prepotrebno cestno povezavo, t.i. »tretjo razvojno osjo«, s posodobitvijo železnice, skratka, da enakovredno Pomurju v sprejem predlaga Zakon o podpori Beli krajini.
Župan Občine Semič
Ivan Bukovec