Ponedeljek, 19. Avgust 2019, 15:42

Zbogom orožje; dobrodošle besede

Četrtek, 27. Maj 2010, 08:26

Zahod

 

Razmišljanje ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom

 

Trudno sanjajoči bori,

Ali umirajo mi bratje,

Ali umira moja mati,

Ali kliče me moj oče?

(S. Kosovel)

 

Slovenija, mlado dekle, ki jih še dvajset let ne šteje. Zanosno lepa, mlada, čudovita – v najlepših letih. Vendar neizkušena, vihrava in zagnana. Zato dela napake, želi se dokazati in prikupiti, hoče biti poznana – prepoznavna. Hrepeni po pohvali, priznanjih, uspehih itd. Mlademu dekletu ne zamerimo njenih napak, stranpoti in nepremišljenosti, ki jih dela ob iskanju pravih poti in svoje zgodbe  ̵  pravljice pod soncem. Zakaj bi torej obsojali našo Slovenijo, ji postavljali visoke ovire in jo omejevali v njenem razvoju? Lepotico, ki ima vse pogoje, da se razvije v zrelo in uspešno žensko in skrbno mati svojim otrokom – Slovencem. Na dobri poti je, ker je samozavestna, solidarna in strpna do svojih ljudi. Odpušča jim, predvsem vsem tistim, ki v njenih prizadevanjih in delih iščejo le njene napake, »kikse«, težave, padce … Ampak, da bo odrasla, dozorela in postala dostojanstvena ter uspešna dežela, potrebuje vso našo podporo in zaupanje. Majhen raj pod Alpami je, vsega nekaj tisoč kvadratnih kilometrov ima. Je čudoviti otok, ki ga obdajajo visoke gore, prekmurske ravnice, sinje morje, topla Kolpa … Na tem majhnem koščku sveta nas živi dobra dva milijona. Dva milijona, ki si jo lastimo. Kdo nam je dal to pravico? Kateri zakon omogoča komur koli, da si lahko podredi življenje – dušo dvajsetletnice. Nihče, in tudi ni ga zakona, ki bi to dopuščal. Torej, Slovenija ni naša lastnina. Pridobili smo si le »najemno pogodbo« oziroma pravico, da v njenih nedrih živimo svobodno in po lastni volji. Hkrati pa imamo dolžnost, da z njo gospodarimo odgovorno, da spoštujemo njene zakonitosti – zakonitosti narave. Le tako bomo kot narod preživeli. Uspešno smo se upirali in borili s sosedi, ki so nas želeli »posrkati« oziroma asimilirati in si prilastiti naš rajski otok. Stoletno hrepenenje naših prednikov smo dosegli: Slovenija je postala samostojna, svobodna, priznana država in sprejeta v mednarodno skupnost narodov. Pa še vedno ji ne zaupamo in dvomimo v njene vsestranske potenciale in sposobnosti. Tako kot je pester, razgiban in različen ta majhen otoček, so tudi njegovi prebivalci. Tako je prav, zato je Slovenija lepa, čarobna in privlačna dvajsetletnica. Kaj pa mi, njeni »otroci«? Znamo živeti, delati, dihati … skupaj, znamo spoštovati in prisluhniti drugačnosti? Smo pripravljeni in dovolj zreli sprejeti prijatelja, znanca ali le mimoidočega, ki ima svoje misli, svoje poglede in vrednote, ki gradi in hodi svojo pot? Slovenija si utira pot med velikimi, mogočnimi, starimi in razvitimi deželami. Pomagajmo ji, mi, njeni ljudje, s strpnostjo, z medsebojno solidarnostjo, s spoštovanjem različnosti in predvsem z medsebojnim zaupanjem. Ne dovolimo, da nas naša polpretekla zgodovina razdvaja in meče na različne bregove reke življenja. Ni potrebno pozabiti preteklosti, saj tudi mlado dekle, ki dozori v zrelo žensko, ne pozabi svoje mladosti. Ni potrebno iskati izgovorov za pretekla dejanja. Sprejmimo jih takšna kot so v resnici bila – dobra in slaba.

Na tem mestu bom svoje osebno razmišljanje prekinila. Nadaljujem pa z besedami mladih srednješolcev, mojih dijakov, ki so v zgodovinskem eseju z naslovom, povzetim po naslovu romana E. Hemingwaya Zbogom orožje, razmišljali.

»Zmotno je misliti, da bo prišel čas, ko se bomo vsi z vsem strinjali. Naša mnenja, prepričanja, vrednote in stališča se od posameznika do posameznika razlikujejo. Ljudje smo si enostavno preveč različni, k dejanjem pa nas žene vse preveč različnih ciljev, do katerih je mnogo različnih poti. Načina za uskladitev vsega preprosto ni, pa saj to niti ni toliko pomembno, saj bi bil enoličen svet preveč pust. Pomembno je, da se zavedamo, kaj nepravilno reševanje problemov prinese s seboj …, da se bomo zavedali vseh posledic …, bomo pripravljeni poiskati boljše možnosti za reševanje konfliktov.« (D. Kastelic, R3B, ŠC, NM)

»Ne manjka veliko, da se bomo vsi sosedje, prijatelji, znanci itd. gledali čez rame in se ves čas počutili kot da smo v nevarnosti, ker bo imela že skoraj vsaka druga oseba bodisi pri sebi ali kje drugje skrito orožje … Če že ne drugod po svetu, smo lahko zadovoljni mi, da v Sloveniji nimamo problema z orožjem in se ne pojavljajo kakšni dijaki in študentje, kot na primer v Ameriki, kjer so pobijali svoje sošolce, prijatelje in profesorje. Imam pa občutek, da bo tudi pri nas kmalu prišlo do tega.« (J. Jakofčič, R3B, ŠC, NM)

»Zakaj bi milijone ljudi nasedlo človeku s precej norimi idejami? Je pravi čas, da izkoristiš ljudstvo, ker so težki časi? Voditelji in države same vedo, na kaj naj pritisnejo v takšnih časih: na narodno zavest, sovraštvo, stare zamere in celo rasne razlike. Mislim, da mora biti vsak državljan zaveden in ponosen na svojo domovino. Vendar s tem ne smemo pretiravati in se imeti za boljše od drugih … Sovraštvo do drugačnih je največkrat razlog za konflikte … Sovraštvo je že od nekdaj prisotno v človeštvu. Vedno najdemo kakšen razlog zanj. Za vojne se izkoristi predvsem: zavidanje, maščevanje, želja po nadvladi … Nekaj posameznikov je uspelo prek trupel priti do uspeha … Mislim, da moramo v prihodnje razmišljati z bolj treznimi glavami in se izogibati napakam, ki smo jih delali v preteklosti.« (B. Gregorčič, R3B, ŠC, NM) 

 

Pridružujem se Blažu, Davorinu in Jerneju ter vsem mladim. Borimo se za svobodno,  uspešno in miru polno Slovenijo. Naš in njen cilj je, če se vrnem na začetek pisanja, enak kot pri mladem nadobudnem dekletu: uspeti v življenju in postati človek v pravem pomenu besede – z dušo in s srcem. Slovenija ju že ima. Kaj pa mi?

 

Naj se nikoli ne uresničijo Kosovelovi verzi:

 

»Pa ste prodali nas za zlat denar

in ste steptali nas;

pa kaj vam mar za nas,

ki v dnu temnic umiramo,

za nas, ki brez pravic

se upiramo.«

 

 

 Rozi Mohar

Fotografija: Zvone Butala

BELOKRANJEC, maj 2010, št. 5/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.