Ponedeljek, 19. Avgust 2019, 15:40

Zasuk proti Beli krajini, september 2010

Sreda, 29. September 2010, 10:39

Pelargonija

Prvi šolski mesec bo kmalu za nami. Od nekdaj velja, da prvošolčke na prvi šolski dan spremljajo starši. V zadnjih letih je v navadi tudi, da se z malčki radi slikajo župani in županje, na nogah so vsi, ki skrbijo za prometno varnost, pa zavarovanje otrok. Vse z namenom, da bi bil vstop v svet učenosti lahkoten in prijazen, še najmanj pa stresen. O slednji, ki postaja bolezen sodobnega časa moja generacija ni vedela nič.  Simptomov pa je bilo na pretek. Eden od njih je bil popoldanski pouk z zanimivim kriterijem razvrščanja otrok. Opravilno sposobni stari starši so bili jamstvo, da je lahko otrok v njihovi dopoldanski oskrbi, hodi v šolo popoldne in vidi starše komaj zvečer.  Samoumevno je bilo, da smo si šolski prostor delili z bodočimi kovinarji in da smo se na matematična tekmovanja pripravljali v razredu že ob šestih zjutraj. Če smo si pri telovadbi zaradi neuspelega skoka čez kozo prislužili oceno manj uspešno in je bil zaradi nerodnosti na preizkušnji končni uspeh z odliko, ni bilo pritožb. Nasprotno! Vsak neuspeh je bil izziv.  

 

Danes je precej drugače. Otroci si lahko med šolskim letom vzamejo tudi dopust. Kako neki pa vedo, kdaj se morajo vrniti v šolo in koliko časa traja pouk, ko tretješolcem v devetletki menda še ni treba poznati na uro? Zato pa so tukaj učitelji, da tekajo za njimi po hodniku in jim povedo, da je čas za kosilo ali odhod domov.  Rekreacija torej! Drugačna od tiste, v kateri bodo v prenovljeni športni dvorani uživali mladi, ki se šolajo v Črnomlju. Verjamem, da so posodobitev doživele tudi koze, kot eno od telovadnih orodij in da so mimo časi, ko so morale mame v šolo na zagovor, če skok ni uspel. Danes bi bilo prej obratno ...

 

Petra Držaj

BELOKRANJEC, september 2010, št. 9/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.