Sreda, 18. September 2019, 16:50

Pogovarjamo se z ... Antonom Kambičem

Petek, 20. Avgust 2010, 14:59

Kambič

Anton Kambič iz Semiča in večinski lastnik podjetja »Kambič – laboratorijska oprema«, je prejel priznanje Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije »OBRTNIK LETA 2010« za izjemne dosežke in poslovno odličnost na področju obrti. Ob nagradi in tik pred odhodom v pokoj konec leta pove, da je zadovoljen, saj je „dosegel in celo presegel svoje sanje“. V začetku avgusta so imeli v podjetju kolektivni dopust, Anton je s soprogo Tončko vendarle ostal in dežural.

 

Povejte kaj več o nagradi Obrtnik leta!

Nagrada je razpisana na območju celotne Slovenije; območne Obrtno – podjetniške zbornice podajo predloge, ki jih 8-članska komisija podrobneje pregleda in prijavljene obišče. Letošnjih kandidatov je bilo 11. Komisija je nato izbrala pet, od katerih smo dobili vsi plaketo »OBRTNIŠKI VZOR 2010«, meni pa so podelili naziv »OBRTNIK LETA 2010«.

 

Klišejsko vprašanje, pa vendarle. Kaj ta nagrada pomeni; opaženost, priznanje za delo, ali jo boste nemara vendarle lahko tudi „vnovčili“ pri svojem poslu?

Zaradi nagrade smo vsekakor postali bolj prepoznavni. Po prejetju nas je poklicalo veliko že obstoječih partnerjev, na nas pa so se obrnili tudi številni, s katerimi še ne sodelujemo, pa morda še bomo. Prisegamo sicer na sejemsko promocijo, zlasti na sejem procesne opreme Achema v Frankfurtu in specializirane sejme drugod po Evropi.

 

Predstavljate torej obrtniški vzor; če pogledava nazaj, na začetek, kako se je vse začelo? Vzor je že od začetka rasel pod semiškimi grički, kajne?

Res je, sem rojen Semičan, rasel sem na kmetiji. Mama in oče sta kmetovala, oče je bil za dejavnost tudi izšolan. Izjemno sta me podpirala pri šolanju, saj sta vedela, da kmetu v Semiču ni lahko. Ko sem končal šolo za strojnega tehnika, sem se že v dveh dneh zaposlil v Iskri; bil sem njihov štipendist. Korak za korakom napredoval do vodje proizvodnje.

Imel sem številne zamisli, inovacije in se poleg dela – ki je bilo nadvse zanimivo – vendarle poigraval tudi z zamislimi, kako izpeljati proizvodnjo olj za difuzijske črpalke. Ta strateški material je Iskra uvažala iz Nemčije. Vprašanje sem v popoldanskem času, torej v moji popoldanski obrti tudi uspešno rešil.

Začetki segajo torej četrt stoletja nazaj v okvir popoldanske obrtne dejavnosti, iz katere se je potem čez dve leti razvilo podjetje. Korak v to smer sem storil potem, ko sem imel zagotovljenega že dovolj dela, podpirala pa me je tudi soproga.

 

S proizvodnjo ste najverjetneje začeli doma in se kasneje preselili na današnjo lokacijo?

Manjšo delavnico sem si sprva uredil pri hiši, na današnjo lokacijo pa smo se preselili leta 1995. Prej je bila na tem mestu lesna tovarna, nazadnje v lasti novomeškega IMV-ja; delali so notranjo opremo za prikolice. Ko je nastopila kriza v tej dejavnosti, so to tovarno v Semiču popolnoma zaprli in ko smo prišli mi, ni bilo cele niti ene šipe. Vse je bilo izropano in uničeno. Prostore smo popolnoma preuredili in še dogradili; danes imamo tako 3.500 kvadratnih metrov pokritih površin. Zaposlujemo 21 delavcev in vsi so redno zaposleni.

 

Ob vašem imenu nepoučeni najprej pomislimo na zdravstvo, farmacijo. Vendar vaše aparature najdemo še marsikje drugje...

Izdelujemo laboratorijsko in procesno opremo. V naših aparatih natančno reguliramo temperaturo, relativno vlago, vakuum in pline. Torej najdemo jih vsepovsod tam, kjer morajo nekaj segrevat, sušit, impregnirat, toplotno obdelovat. Največ naših aparatov je inštaliranih po inštitutih, fakultetah, farmacevtski industriji in ostali industriji, kjer imajo laboratorije.

Prva naročila smo imeli iz Leka, nato iz farmacevtskih tovarn po Jugoslaviji, sledila je Krka. Danes naše ime najdete po fakultetah, tesno sodelujemo z nacionalnim inštitutom za biologijo, ki je letos obeležil 50 let delovanja, v svojih prostorih pa ima 33 naših aparatov.

 

S pomočjo vaših zamisli ohranjamo tudi kulturno dediščino...

Res je. Z našimi komorami so zaščitene umetnine v Cavtatu in Dubrovniku; z njimi smo rešili nihanje relativne zračne vlage, ki močno načnejo les. Ko je vlaga višja, se les napne, ko je nižja posledično poči. V naših komorah je relativna zračna vlaga ne glede na temperaturna nihanja ves čas enaka in tako se bodo umetnine ohranile bistveno dlje časa, kot bi se sicer.

S postopkom lyofilizacije (sušenje iz zamrznjenega stanja) smo osušili že več lesenih predmetov, ki so jih izkopali na Ljubljanskem barju, starih več kot 5000 let. Pri tem postopku se les zamrzne in voda iz lesa sublimira pri zelo nizki temperaturi in tlaku. Tako osušen les je zelo lahek, vendar ohrani svojo velikost, barvo in obliko.

Postopek sušenja je drag, vendar zelo zanesljiv. Tako smo v stroju, katerega smo izdelali pri nas, po metodi lyofilizacije osušili del najstarejšega kolesa z osjo na svetu starega več kot 5300 let, ki ga hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana in dokazali, da obvladamo to metodo sušenja.

 

Ste se skozi 25 let kdaj soočili s krizo ali pa morda bolje, kdaj so bili v vašem podjetju prelomni trenutki?

Ko je prišlo do razpada Jugoslavije. Takrat smo izgubili južne trge, vendar smo uspešno odreagirali; usmerili smo se bolj na domači trg in izvoz v druge države. Prehod smo dokaj mehko prešli. Veste, tisti, ki se odloči za podjetništvo, je vedno usmerjen naprej. Si želi nadgrajevanja proizvodnje, sploh če so nasledniki tu. Isto je tudi pri meni. Vedno sem gledal, da se je investiralo naprej, čeprav bi pri tem poudaril, da smo se vedno odločali le na podlagi tehtnih premislekov. V tvegane investicije se nismo nikoli spuščali.

 

Laboratorijsko in procesno opremo, ki jo izdelujete, tudi izvažate. Kam?

Lansko leto smo izvažali v 15 različnih držav po vsem svetu, tako v Evropo kot Ameriko, Indijo, na Kitajskem so naši aparati, tudi v Porto Ricu. Prodajne aktivnosti vodimo sami. Če se spomnim nazaj; z Indijci smo prišli v stik, ko smo pred mnogimi leti delali v Leku. Z Lekom so takrat sodelovali tudi Francozi, ki so opremljali farmacevtske firme po vsem svetu. Zelo všeč so jim bile naše prehodne komore in ker so veliko delovali tudi v Indiji, smo se preko njih znašli v Aziji tudi mi. Indijci so glavni proizvajalci surovin veste, tudi naše farmacevtske firme kupujejo pri njih.

 

Ne le nagrada, predvsem vaša naročila dokazujejo vašo uspešnost. Povejte, vam je kdaj pomagala država in zanima me tudi vaš pogled do odnosa države do reševanja Bele krajine?

Nikoli nam ni pomagala država. Ves čas se financiramo sami, le ob res največjih investicijah smo vzeli kredit pri banki. Ves čas beležimo zmerno rast in tudi v času krize nimamo večjih težav.

Bela krajina nazaduje zaradi odmaknjenosti. Nujno bi potrebovala sodobno povezavo z avtocesto. Ko je bila vlada na obisku, smo predlagali, da naj podjetjem zagotovijo ugodnejše pogoje v smislu davčnih olajšav oziroma ugodnejših investiranj, kar bi bilo nujno. Država se izgovarja, da bi sprejela poseben zakon za Belo krajino. Vendar, če belokranjska podjetja propadajo, mora država pomagati brezposelnim ljudem z državo pomočjo. Država torej gasi požar, namesto da bi težave reševala pri korenu. Bral sem sicer, da država vendarle nekaj pripravlja v tej smeri, vendar pri nas je tako, da najprej ustanovijo komisijo, ta potem analizira obstoječe stanje in snuje rešitve, čas pa teče.

Kar se tiče našega podjetja sicer s prevozi nimamo težav, saj naši aparati niso veliko serijski, pač pa se delajo strogo po naročilu. Zato je vseeno, ali bi delali v Ljubljani ali tu.

 

Postavili ste uspešno podjetje. Lahko se z zadovoljstvom ozrete nazaj; kakšni pa so vaši načrti za vnaprej?

Ob koncu leta grem v pokoj (smeh). Še vedno sem solastnik in zagotovo bom še prihajal v podjetje. Delal bom tisto, kar me bo veselilo in kjer me bodo potrebovali. Izredno me denimo veseli priprava aparatur za restavratorje. Poleg tega pa se bom lahko posvetil vsem tistim hobijem, za katere zdaj morda zmanjka časa; imam vinograd, sadovnjak. Rad bi potoval. Vsekakor pa bo še vedno na prvem mestu družina in podjetje.

 

Barbara Barbič

 BELOKRANJEC, avgust 2010, številka 10/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.