Četrtek, 27. Junij 2019, 03:14

Ustvarjalno vzdušje v gledališki skupini ZIK Črnomelj

Četrtek, 30. September 2010, 13:15

september budno oko

Gledališka  skupina ZIK Črnomelj je v trinajstih letih z dvanajstimi gledališkimi predstavami oziroma s preko sto dvajsetimi  odrskimi nastopi po Sloveniji, na Koroškem in Hrvaškem nagovarjala najrazličnejše občinstvo. V teh letih se je v skupini zvrstilo skoraj 40 igralcev – slaba polovica jih je sodelovala v dveh ali več predstavah – in dvajset ostalih sodelavcev, ki so s skupino večinoma sodelovali večkrat. Predstave, ki so jih skupaj ustvarjali, so vedno znova predstavljale izziv skupini in vsakemu posamezniku, obenem pa so ponujale vprašanja v razmislek in odkrivale nova spoznanja – ustvarjalcem in gledalcem. Gledališčniki so s svojo prisotnostjo na belokranjski sceni močno popestrili kulturni utrip in dokazali, da se da s predanim delom veliko doseči.

Začetki Gledališke skupine ZIK Črnomelj segajo v leto 1997. Takrat je pobudnica oživitve gledališke dejavnosti v Črnomlju, Jasna Šeruga Muren, skupaj s prijatelji iz črnomaljske knjižnice na oder postavila lutkovno predstavo Bara Bara.  Pet igralcev pod vodstvom Darka Kočevarja je v šestih ponovitvah k odru privabilo okrog 250 najmlajših gledalcev. Med gledališčniki je dozorela misel o formalni ustanovitvi gledališke skupine, ki bi nadaljevala pred desetletji že zelo razvito in bogato dramsko dogajanje v mestu. 
Zamisel se je uresničila že naslednje leto, ko je desetčlanska igralska zasedba pod režiserskim vodstvom profesionalnega igralca Vojka Zidarja ob 770-letnici župnije Črnomelj uprizorila historično retrospektivo Črnomaljska kronika. Predstava, čeprav zgodovinska in relativno lokalno obarvana, je doživela deset ponovitev in navdušila okrog 1500 gledalcev. 
Konec leta 1999 so na oder črnomaljskega kulturnega doma premierno postavili Vajo zbora – žlahtno komedijo Vinka Möderndorferja, ki je s prikazom tipičnega kulturniškega življenja v tipičnem slovenskem podeželskem kraju odprla sicer mnoga grenka vprašanja in opozorila na resne probleme, a je vedno znova predvsem nasmejala. Februarja 2001 so postavili na ogled najprej pravljično Zvezdico zaspanko z devetimi igralci, teden za tem pa še moderno predstavo, sestavljeno iz dveh enodejank z dvema igralcema – Kavarno Unamundo. Marca 2002 se je režiser Vojko Zidar od črnomaljske skupine in njenega občinstva poslovil s predstavo Butalci – Slovo, za katero je sam priredil tekst Frana Milčinskega.

V naslednji sezoni so k sodelovanju povabili Heleno Vukšinič, ki je prevzela režisersko vlogo. Po dolgotrajnem iskanju so našli ustrezno besedilo Iva Brešana, ki ga je iz hrvaščine Janko Lozar prevedel in priredil belokranjskim razmeram in našemu času. Hamlet v Dolenjih Guzincih je predstavljal velik izziv 12-članski igralski zasedbi,  po premieri februarja 2004 pa veliko zadovoljstvo po enkratnih odzivih publike v Sloveniji in pri Slovencih na Hrvaškem. Novembra 2006 sledi premiera angleške komedije Hrup za odrom – predstave o vplivu dogodkov za odrom na dogajanje na odru.  Februarja 2008 je bila v sklopu praznovanja 600-letnice prve omembe Črnomlja kot mesta krstno izvedena prvič v slovenščino prevedena drama Schönwiesen – zadnji up gospode Črnomaljske. Kljub majhnemu številu ponovitev je predstava doživela velik uspeh in občudovanje kostumsko -scenske podobe.

Jeseni 2008 se je skupina še povečala, saj je vanjo ponovno vstopil režiser in glasbenik Darko Kočevar, ki je z manjšo ekipo novembra uspešno postavil lastno avtorsko predstavo Kava in cigaret. Februarja 2009 pa je GS ZIK Črnomelj premierno izvedla situacijsko komedije Vinka Möderndorferja Šah mat ali šola moralne prenove za može in žene, temu pa je sledila še absurdna komedija Bolje tič v roki kot tat na strehi, ki jo je napisal Matjaž Zupančič.   

 

Danes je v upravnem odboru GS ZIK Črnomelj pet članov in sicer predsednica Mojca Breznik, podpredsednik in izvršni producent vseh predstav Jaka Birkelbach, umetniški vodja in režiserka Helena Vukšinič, režiser Darko Kočevar in tajnica Monika Mušič. Pogovarjali smo se Heleno Vukšinič, ki v dramski skupini deluje od leta 2003, ko je režirala predstavo Hamlet v Dolenjih Guzincih, pozneje so sledile še predstave Hrup za odrom, Schönwiessen, Šah mat, Bolje tič v roki kot tat na strehi, tri silvestrske predstave, nekaj poletnih produkcij in drugih priložnostnih nastopov.

 

Kakšna je tvoja vloga v skupini, kako si razdelite delo?

V skupini sem režiserka, predstavljam pa tudi umetniškega vodjo, kar poenostavljeno povedano pomeni, da skrbim za celostno podobo vsebinskega dela skupine – kaj delamo, kako delamo. Trudimo se ustvarjati raznovrstne projekte, ki so dovolj kvalitetni, a hkrati zanimivi za nas kot skupino in za gledalce. Jaka Birkelbach poskrbi za promocijski del, za spletno stran, za oblikovanje vabil, prošenj, zahval, odgovoren je za tudi spremljanje in prijavljanje na razpise, za poročila .

Mojca Breznik pa kot predsednica skrbi, da se preveč ne razmahnemo v nerealnih željah ali zahtevah, organizacijsko poskrbi za sestanke, sezonska srečanja, poletne šole in pomirja strasti, ko je potrebno.

 

Na kakšen način prihaja gledališka  skupina ZIK Črnomelj do sredstev, potrebnih za delovanje?

Gledališka skupina že od samega začetka deluje v prostorih Kulturnega doma Črnomelj, kar pomeni, da nimamo stroškov z dvorano – to je pri mnogih gledaliških skupinah izredno velik finančni zalogaj. Ostajajo pa veliki izdatki za kostumografijo, scenografijo, odkup avtorskih pravic, honorarje za zunanje sodelavce, potne stroške za gostovanja.  Nekaj sredstev za delovanje dobimo preko vsakoletnega razpisa za kulturo na Občini Črnomelj, nekaj jih pridobimo preko razpisov JSKD, nekaj pa imamo tudi zvestih sponzorjev – tako finančnih kot v materialu. Slednje pogosto premalo poudarjamo, pa je zastonj prevoz ali cenejši tisk ali podarjena pogostitev včasih zlata vredno.Seveda se določena sredstva naberejo tudi od vstopnin. Vedno skrbimo, da imamo za novo sezono oz. novo predstavo dovolj sredstev na zalogi.

 

Kako izbirate dramske tekste, ki jih nato uprizorite?

Tekste iščem in prirejam v glavnem sama, smo pa že dobili kdaj od koga kak koristen namig za dobro besedilo. Pri besedilu za ljubiteljsko skupino je treba paziti na kar nekaj stvari – da je zanimivo in težavnostno dostopno za večino igralcev in za publiko, a da kljub vsemu pomeni ustvarjalni izziv. Da lahko v njem sodeluje večina trenutno aktivnih igralcev. Da sta kostumografija in scenografija v okviru finančnih in izvedbenih zmožnosti … Poleg vsega je izbira besedila tudi stvar okusa, zato nekatere tekste avtomatično zavrnem, čeprav bi bila ob katerem drugem režiserju lahko  izvedljiva tudi v tej skupini.  Besedila za krajše oziroma priložnostne produkcije, kot so poletne šole, silvestrske predstave, so moje priredbe, dopolnjene z idejami in željami igralcev v skupini. Ne smem pozabiti na avtorsko besedilo Darka Kočevarja Kava in cigaret iz leta 2008. To je pod njegovo lastno režijo zaživelo v uspešno predstavo, ki se še vedno izvaja.

 

Način, kako se lotite postavitve gledališke igre?

Najprej besedilo vsebinsko predstavim skupini, razložim, kako predstavo vidim in koga bi želela kot sodelavca. Naj omenim, da soigralci navadno vsi, ki so aktivni, posebej pa povabimo k sodelovanju scenografa, kostumografa, oblikovalca.  Nato se lotimo bralnih vaj, da besedilo čim bolj osvojimo. Od miz se nato po nekaj bralnih vajah, seveda odvisno od težavnosti teksta, preselimo na oder. Tam delamo predstavo od prizora do prizora, najprej z besedili, nato pa na pamet. Pri zadnjih vajah postavimo scenografijo in vadimo v kostumih.

 

Na katere predstave ste še posebej ponosni?

Ponavadi je zadnja predstava najljubša. Veliko jih meni, da smo z vsako predstavo tudi boljši, kar je najbrž logično. Mislim, da sta zares uspeli zadnji dve predstavi – Šah mat in Bolje tič v roki kot tat na strehi, pa seveda Kočevarjeva Kava in cigaret, ki jo še vedno igramo in vstopa v svojo  tretjo sezono. Ponosni smo tudi na tri zaporedne silvestrske predstave, izvedene na samo silvestrovo ter na javne produkcije poletnih gledaliških šol.

 

Kdo podpira vaše ustvarjanje?

Veseli smo podpore ZIK Črnomelj, ki nam poleg prostora nudi tudi računovodske usluge, pomoč pri prodaji vstopnic, tehnično podporo in veliko moralno podporo. Veliko podporo čutimo tudi pri Občini Črnomelj in JSKD. Podpirajo nas sponzorji, brez katerih bi težko delovali. Nenazadnje nas podpirajo tudi naše družine in prijatelji.

 

Se srečujete s kakšnimi težavami?

Večjih težav pravzaprav nimamo. Včasih se pojavi pomanjkanje časa – za vaje, za uskladitev terminov za  nastope, a se vedno izkaže, da je želja po sodelovanju in nastopanju dovolj velika, da te težave prebrodimo.

 

Ali se igralci vaše skupine izobražujejo?

Vsako leto, že šest let zapored, prej pa neredno, pripravljamo poletno gledališko šolo. Ta v nekem smislu predstavlja tudi izobraževanje. Posamezniki se udeležujejo tudi nekaterih seminarjev predvsem v okviru JSKD. Ravno sedaj smo v pripravi na skupni jesenski seminar.

 

Kaj pripravljate za naslednjo sezono?

Odločili smo se, da sezono 2010/2011, ki se je ravno začela, pričnemo s ponovitvami predstav iz prejšnje sezone Bolje tič v roki kot tat na strehi, Kava in cigaret in Potujoči orkester Lučke Slavec. Glede na vloženi čas, trud in denar se nam zdi prav, da te predstave še živijo. Upamo, da bomo čimveč gostovali in trenutno imamo za vsako od naštetih predstav dogovorjen vsaj en nastop.

Decembra naj bi premiero doživela predstava za otroke Ob polni luni, ki jo bo avtorsko in režisersko znova podpisal Darko Kočevar. V začetku leta 2011 pa bomo začeli s pripravami na novo predstavo, ki bo premierno predstavljena šele jeseni, torej na začetku naslednje sezone.

Sodelovali bomo na nekaterih ustaljenih prireditvah, kot so Teden portugalke, Lepota besede, na kakšnem koncertu, na kakšni nepričakovani priložnostni prireditvi … In leto bo hitro naokoli.

 

Rudi Vlašič

 

BELOKRANJEC, št. 9/XIII, september 2010

 

Foto: prizor iz predstave Kava in cigaret (foto: Tom Urh)

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.