Sobota, 15. December 2018, 18:48

Tržaški pisatelj Boris Pahor

Nedelja, 27. Junij 2010, 08:34

Pahor Boris

18. maja 2010 je v iztekajočih se popoldanskih urah v KC Semič na pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in v organizaciji KUD Jože Mihelčič potekalo srečanje s prof. Borisom Pahorjem.

 

Pisatelj, akademik, Prešernov nagrajenec, vitez legije časti (najvišje francosko državno priznanje), večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado, prejemnik častnega križa prvega reda (najvišje avstrijsko odlikovanje za znanost in umetnost), Evropejec leta 2010; predvsem pa borec za slovensko manjšino v Italiji in varuh slovenskega jezika Boris Pahor.

 

 Boris Pahor velja danes za enega izmed Evropi in svetu najbolj znanih slovenskih pisateljev. Njegova dela so prevedena v številne evropske in svetovne jezike. Njegov obsežni literarni opus odkriva Evropa,  kakor tudi Slovenija, šele več desetletij po prvih objavah. Pisal je tudi v drugih jezikih. Njegov opus obsega več kot trideset knjig (več kot 65 publikacij). V delih  Grmada v pristanu, Mesto v zalivu, Parnik trobi nji itd. obravnava Mussolinijevo fašistično preganjanje in narodni genocid na Primorskem od 1920. do 1943. leta. V knjigah Moj tržaški naslov in predvsem v izjemni, edinstveni in svetovno znani Nekropoli (prvič izšla 1967) izpričuje izkušnje in grozote nacističnih koncentracijskih taborišč.  V številnih delih dnevniške in esejistične narave izpostavlja zgodovinske resnice in potrjuje vrednote slovenstva. Tako je ravno po njegovi zaslugi v Trstu leta 1975 izšla publikacija Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, ki je sprožila veliko afero, zaradi katere si je pridobil najprej za leto in nato za dve leti prepoved vstopa v Jugoslavijo.

  Boris Pahor

 

 

Zgodba našega  gosta se je začela 26. avgusta 1913. leta v Trstu. Že kot sedemletni deček je doživel prvo veliko travmo, ko je 13. julija 1920 gledal goreti slovenski Narodni dom v rodnem Trstu. A požig tedaj osrednje ustanove tržaških Slovencev je bil le uvod v dolga desetletja preganjanja, preziranja, nasilne asimilacije in odrekanja človeku vrednega življenja. Tudi sam je na lastni koži občutil najbolj mračne evropske totalitarizme.

Hiter, faktografski oris njegove dolge življenjske poti se glasi:

-          po končani OŠ je obiskoval katoliško Bogoslovno semenišče v Kopru;

-          študiral bogoslužje v Gorici;

-          služil vojsko v Afriki;

-          bolezen ga »pošlje« ob Gardsko jezero, kjer postane tolmač interniranim jugoslovanskim oficirjem;

-          po kapitulaciji Italije se priključi OF;

-          domobranski aretaciji sledijo tržaški zapori in deportacija v nacistična taborišča (Dachau, Stutthof, Dora Mittelbau, Harzungen, Bergen Belsen);

-          jetika, povojni Pariz in sanatorij v Lillu;

-          študij na Leposlovni fakulteti Univerze v Padovi, kjer diplomira s tezo o poeziji Edvarda Kocbeka;

-          delovanje v gibanju slovenskih demokratičnih intelektualcev (sodelovanje z Bevkom, Rebulo in Bartolom) pri reviji Sidro in Tokovi;

-          ustanovitev in vodenje znamenite tržaške literarne revije Zaliv;

-          profesor italijanskega jezika in književnosti  na državnih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v rojstnem mestu itd.

 

Ves čas ohranja kritično distanco in pogled na slovensko stvarnost – jasno in neposredno. Kako? To smo slišali v njegovem pripovedovanju oz. predavanju: SLOVENIJA, KOT JO POJMUJEM. V dve urah je orisal svoje dolgo življenje in življenje Primorske pod fašizmom, v Jugoslaviji in samostojni Sloveniji. Izpostavil je odnos Slovenije do Slovencev v zamejstvu in izrazil mnenje, da Slovenci v matični domovini premalo poznamo zamejske kraje in ljudi. Njegovo predavanje je potekalo brez »pripomočkov«, kljub zahtevnosti teme jasno, predvsem pa argumentirano, doživeto in sproščujoče. Škoda, ker mu ni prisluhnilo več ljudi, kajti  vseh njegovih iskrivih besed, še zlasti pa njegove neverjetne energije se ne da prenesti na papir.

 

Prenesti želim nekaj njegovih misli, dilem, pogledov, nekaj njegovih besed, ki so se me posebej globoko dotaknile. Nekaj utrinkov iz njegovega pripovedovanja:

 »Slovenščine sem se učil na skrivaj, predvsem z branjem Župančičevih prevodov Shakespeara. Tako sem napredoval v slovenščini od knjige do knjige …

- Ko je 1920. leta gorel slovenski Narodni dom v Trstu, šestnadstropna palača, pravo majhno mesto (gledališče, čitalnica, knjižnica, športna dvorana, hotel …), je gorel kos kraja, KOS NAS …

- Fašizmu so se upirali mladi in to bi morali povedati in dopovedati današnji mladini, ki je do fašizma ignorantska.

- Zvestoba svoji skupnosti je znak narodne zavesti in ne nacionalizma. Zavedati se moramo, da Slovenci v Sloveniji in Slovenci izven meja spadamo skupaj. Mej ni več. REŠUJEMO SE VSI SKUPAJ.

- Naši številni ustvarjalci po drugi vojni niso imeli čuta za slovensko besedo – slovensko identiteto. Celo Srečka Kosovela so imeli za nacionalista. OHRANIMO SVOJO NACIONALNO ZAVEST. Tudi E. Kocbek me je imenoval »tržaški mulc, ki rešuje slovenstvo« … NACIONALIZEM JE LAHKO TUDI ŽLAHNOST – JE VEST SLOVENSTVA.

- Naša majhnost je naša tradicija. Sami smo silili v Evropsko unijo, namesto da bi počakali na njeno vabilo. Sicer pa smo mi bili vedno v Evropi …

- Kranjska, Ljubljana je ošabna, bolj kot Pariz, pred tujci se pa klanja. Dvajset let čaka, ne da bi uredila meje. Ljubljana je preveč katoliška in premalo krščanska …

 

    Kdor posluša njegova predavanja in bere njegova dela, mora dobro poznati njegovo življenjsko pot, da bi ga resnično razumel. Vedeti moramo, kje je živel, kako, kakšne so tam razmere, kam vse ga je pot življenja peljala …  Velikokrat je bil ponižan, razžaljen, teptan itd. Lahko pa smo si enotni v prepričanju, da je prof. Pahor naša VEST – VEST SLOVENSTVA, čeravno se z njegovimi pogledi ne strinjamo vedno. Sam se nima za rešitelja, za mesijo. Ravno nasprotno: s posredovanjem svojih izkušenj, z opozarjanjem na pomen nacionalnega ponosa bi rad le pripomogel k ohranjanju slovenske identitete.  

 

 

Rozi Mohar

Fotografija: Zvone Butala

BELOKRANJEC, junij 2010, št. 6/XIII  

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.