Ponedeljek, 25. Marec 2019, 03:54

Razmišljanja: Kaj dela gen lososa v paradižniku

Nedelja, 8. November 2009, 18:28

r splet 2

Pred kratkim so v Državnem zboru z veliko večino sprejeli zakon, ki je šel veliko pretiho in po prstih mimo slovenske javnosti. Ta je obveščena o vseh nebodigatreba, na referendumih pa smo se o bolj ali manj nepomembnih stvareh volivci odločali kar dvanajstkrat. Nihče pa nas ni vprašal, ali smo za soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Morda se niste nikoli pretirano ukvarjali s tem, zakaj ima januarski paradižnik, sicer voden in brez okusa, vendarle prijeten in pristen vonj ter trajnost do nezavesti. Veliko bolj dovzetni za takšna vprašanja pa postanemo, ko zbolimo ali ko zbolijo naši otroci. Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let od proizvodnje gensko spremenjenih (GS) rastlin, število alergij podvojilo. Alergije povzročajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja. 

 

Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. O gensko spremenjeni hrani beremo kot o nečem, kar se bo dogajalo nekje v prihodnosti oziroma o nečem, kar se dogaja nekje daleč. To žal ni res, kajti gensko spremenjeni organizmi so že na našem krožniku. Zadovoljno se lahko razvajate ob sočnih jagodah, misleč, da ste popolnoma varni pred alergijo na ribje beljakovine, ne da bi se zavedali, da so na jagode vplivali z geni arktičnega morskega lista, s katerimi so okrepili njihovo odpornost proti mrazu. Največkrat so gensko spremenjene soja, koruza, bombaž in oljna repica, krompir in paradižnik. Ne zaostajajo niti jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni… res želite vedeti za vse? Poglejmo si pobliže usodo gensko spremenjenega krompirja; iz bakterije Bacillus thuringiensis, ki živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico krompirja. Ko rastlina zraste, vsaka njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še ni dokazov, ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo naprej. Američani sami ugotavljajo, da  bodo čez deset let spet morali uporabljati insekticide. Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali dva strupa namesto enega.

 

In zakaj že? Zagovorniki genskega inženiringa verjamejo, da bo ta prinesel kakovostnejšo, pestrejšo in cenejšo hrano, žal pa so se tovrstna pričakovanja izjalovila. Tako kot nas niso fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila rešila lakote, tako nas ne bodo niti GS rastline. Saj je že vsakemu osnovnošolcu jasno, da se hrane na svetu pridela dovolj, samo neenakomerno je razporejena. Medtem ko v Afriki umirajo zaradi lakote, jo vsega presiti zahodnjaki mečemo stran, ker je imamo preveč, nemalokrat pa ji hočemo tako tudi zvišati ceno. In smo spet pri denarju. Lakota pa žal obstaja kljub »zeleni revoluciji«. Človek se mora naučiti doumeti božji načrt, ta pa ni predvidel jagod sredi zime. Poleg tega lahko GS rastline s cvetnim prahom kontaminirajo običajne rastline na velike razdalje, mnoge pa imajo  vgrajen gen »terminator«, kar pomeni, da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih genov v okolje pa ima lahko nepredvidljive posledice za ekosistem... Ste že sešteli dve plus dve? Seme je prvi člen v prehrambeni verigi in hrano so od nekdaj uporabljali kot orožje tisti, ki so hoteli imeti v rokah ultimativno moč. Zato se svetovne velesile, ZDA in njene korporacije, igrajo vlogo boga. Samo prihodki ameriške družbe Monsato, ki je največji svetovni pridelovalec GS semen, naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9 milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS rastlin. Koristi pa imajo samo proizvajalke GSO (gensko spremenjenih organizmov). Pa vendar lahko zdrava pamet premaga kapital...ne verjamete? Syngenta je sicer švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar  Švica ni nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu, niti v prehrani. Švicarji že vedo, zakaj, res pa je tudi, da niso podvrženi kmetijski politiki EU, kar vsekakor ni nepomembno dejstvo. Evropska unija se je dolgo upirala gojenju GS rastlin, a je leta 2004 pod pritiskom svetovne trgovinske organizacije nazadnje le popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS kmetijskih rastlin. In kako je pri nas? Slovenija je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna za gojenje GS rastlin, saj bi veter in žuželke cvetni prah teh rastlin z lahkoto prenesli na sosedovo kilometre oddaljeno »neoporečno njivico«.

 

Pa vendar to očitno ni dovolj velik argument. Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje GS koruze, vendar tega ni storilo. Poslanci so sicer sprejeli zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki vpeljuje določene omejitve glede gojenja takšnih rastlin pri nas, zakon naj bi bil teoretično dober, vendar past tiči v podzakonskih aktih, ki mu bosta sledila. Praksa namreč kaže, da se z njimi pogosto zlorablja luknje v zakonu. In smo spet tam... Zato se je tako potrebno zavedati, da je genetsko onesnaženje nekaj povsem drugega kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji neumnosti povzročili v zadnjem stoletju. Kemikalije se ne razmnožujejo same, in tudi še tako veliko kemično onesnaženje se sčasoma zmanjša. Pri genetskem onesnaženju pa je ravno obratno, saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama. Preostane nam torej le upanje, da bo Slovenija čimprej sprejela varnostni pridržek, s katerim bi najmanj za 20 let prepovedala gojenje GSO, kar je že storilo sedem evropskih držav.

V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih civilizacij - tudi zaradi uničevanja okolja na prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih ljudi. Pod pretvezo, da rešujejo svet, pa ga zastrupljajo in spreminjajo do take mere, da kmalu korak nazaj ne bo več možen. Sicer pa... v kolikor bi narava smatrala, da mora paradižnik imeti obstojnost krompirja, bi ga takega tudi naredila, kajne?

 

VESNA ŽIST

 

BELOKRNAJEC, julij 2009, XII/7

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.