Razmišljanja: Kaj bo pa vam prinesel dedek Mraz?

Pred nami je novih nepopisanih 12 mesecev. 365 dni, od katerih bo imel vsak natanko 24 neobdelanih ur, ki so naša najdragocenejša lastnina. Nekdo je nekoč rekel, da je čas denar, mislec Og Mandino pa ga je popravil z besedami: »Čas je precej več kot denar. Kajti četudi imate kraljevsko bogastvo, si ne morete kupiti niti ene minute več časa, kot ga imam jaz ali kot ga ima mačka, ki leži poleg kamina«. Kako ga bomo izkoristili, pa je seveda popolnoma naša odločitev. Pri tem pa velja upoštevati dejstvo, da če človek nima ciljev, ne ve, kam bi moral priti in tudi nikamor ne prispe. Zato je najbrž pred ali ponovoletni čas namenjen tudi obračunu s preteklim letom, ko ugotavljamo, kaj smo dosegli, česa nismo storili, kaj bi lahko opravili bolje ... in seveda sklepanju odločitev, kaj bomo v prihajajočem letu popravili ali spremenili. Na seznamu novoletnih sklepov se najpogosteje znajdejo zaprisege kot »po novem letu začnem hujšati«, »zdaj bom pa čisto zares opustil-a kajenje ali alkohol«... Neorganizirani bodo menda postali organizirani, kampanjci se bodo redno začeli učiti, večno zadolženi bodo odplačali vse dolgove in še in še. Žal je menda šele pri repu ponovoletnih odločitev tista o več preživetega časa z družino in prijatelji, pa stremenje po kvalitetnejšem življenju, res redko tudi slišimo, da bi kdo januarja izjavil, da mu je cilj prihajajočega leta najti ljubezen življenja ali pa zaslediti celo željo po tem, da bi bil-a bolj radodaren, prijazen in dober človek. A tudi to le odraža trenutno stanje duha družbe, v kateri se nahajamo. Zdravi ljudje bi namreč morali ceniti ljudi in uporabljati stvari, toda naša družba pritiska na nas, naj uporabljamo ljudi in varujemo stvari.

Novo leto je vsekakor neke vrste prelomnica, pa čeprav le navidezna, kajti čas v obliki urinih kazalcev in številk na koledarju je povsem umeten izum. Ste kdaj pomislili, koliko bi bilo ura, če bi se ustavile prav vse ure na tem svetu? Je ta misel na vas vplivala osvobajajoče ali kaotično? Znate živeti ta trenutek ali pa ste večino časa ali v preteklosti, ki je ni več, ali v prihodnosti, ki je še ni? Tudi to so inventurna vprašanja ob zaključku enega in nastopu novega leta. Kajti res ni nič narobe, če kujemo načrte ali sprejemamo sklepe v začetku januarja, mislim, da bi jih morali celo večkrat kot le enkrat letno. Židje na primer vsak dan delajo pri sebi obračun. Namesto večerne molitve se vprašajo: kaj sem danes novega zvedel-a, kaj sem danes pomembnega doživel-a? Katero novo znanje bi najbolj pripomoglo k moji pomembnosti, razumevanju sveta in osebni moči? Za novo znanje se neizprosno borijo. In prav po znanju se nam zdijo nepremagljivi.

Sama bom v novem letu skušala obdržati le eno obljubo, s katero pa verjamem, da bom zadovoljila niz drugih zahtev in potreb – skušala se bom imeti čimbolj rada. Kajti človek, ki se spoštuje in se ima rad, se ne zastruplja z nikotinom ali zlorablja alkohol, se ne baše s slabo hrano ter se pretirano ne vdaja razvadam, ki kvarijo tako telo kot duha. Človek, ki se ima rad, ne dovoli, da z njim nespoštljivo ravnajo in tudi sam ni tak do drugih. Zna reči ne, ko je to potrebno, in si upa zahtevati zase, kar si želi ali zasluži. Ljubezen do sebe je prvo in osnovno, pa vendar tolikokrat zapostavljeno in kot tako vzrok za vse zlo, krivice in napake. Saj še pregovor pravi, da če bi starši imeli radi -res radi v pravem pomenu - svoje otroke, bi na svetu ne bilo nobene vojne. A kako dati nekaj, česar sam nimaš?

Ne vem, kako in s kakšnimi načrti ste vi stopili v 2010-o, upam pa, da vas bodo osrečili in izpolnili in da ne bodo zadevali le »zunanjega sveta«, ki spreminja lastništvo, je začasno, izgubi na vrednosti, nemalokrat razdvaja in spodbuja »lakoto po še«, to kugo naše dobe, ko je IMETI pomembneje kot BITI.

Želim vam srečno novo leto!

Vesna Žist

BELOKRANJEC, december 2009, št. XII/12