Nedelja, 18. Avgust 2019, 12:17

Razmišljanja: Dokler bodo klavnice, bodo bojišča

Sreda, 30. Junij 2010, 10:55

razmišljanja junij

»Dokler bodo klavnice, bodo bojišča.«

                                                (L. N. Tolstoj)

 

Jagnje. Simbol nedolžnosti in čistosti. Letos so jih obiskovalci na 28.Vinski vigredi, ki je zopet odlično uspela, pohrustali blizu 300, vmes so bili seveda tudi lepi, okrogli in rožnati pujski. Po belokranjskih travnikih in vrtovih se jih pase še veliko, zagotovo pa redki le zavoljo lastnikove ljubezni do živali, pač pa iz sle po slastnem pečenem ovčjem mesu. Se vam je kdaj oglasila vest, medtem ko ste opazovali na ražnju se vrtečo žival, ki je s svojimi mrtvimi očmi nemo strmela v prazno? Meni se vsakič, a  jo utišam ter se z notranjim samogovorom prepričam, kako smo ljudje po naravi mesojedci, da potrebujemo živalske beljakovine (pa čeprav dobro vem, da ta argument ne zdrži  resnice), da živali tudi ubijajo živali in tako naprej. Do naslednjič, ko vozim za nabito polnim tovornjakom živine, ki spominja na prevoz Judov v koncentracijska taborišča. Vem, da gredo na »morišče«, istočasno pa zavijem v supermarket po nekaj zrezkov. In svet se vrti dalje. Pa vendar ne za vse, so ljudje, ki ne želijo in nočejo biti del takšnega sveta – vegetarijanci.

 

Z dolgo tradicijo, vendar še nikdar tako množično, vegetarijanstvo ni nov pojav, saj ima dolgo in pestro zgodovino, ki sega v večino kultur s samega začetka človeške civilizacije. Prakticirale so ga že verske skupine v Egiptu v obdobju 3200 let pr. n. š., odpoved mesu je bila tudi osrednjega pomena za zgodnje filozofije, kot je hinduizem. Vegetarijanstvo je bilo zelo priljubljeno tudi med največjimi grškimi filozofi. Pitagora, ki je gledal na vegetarijanstvo kot na ključni dejavnik v miroljubnem človeškem sobivanju - saj po njegovem mnenju ubijanje živali brutalizira človeško dušo - se je zavzemal za preprečevanje krutega ravnanja z živalmi, opozarjal je tudi na zdravstvene prednosti brezmesne prehrane. Sokrat, Platon in Aristotel so zagovarjali naravno življenje brez krutosti do živali.  V zadnjem času so se zaostrile polemike o tem, da je bil tudi Jezus vegetarijanec, njegov nauk o nenasilju do živali pa naj bi pozneje potvorili oziroma zamolčali. Med krščanskimi filozofi je najznamenitejši zaščitnik živali in vegetarijanec sv. Frančišek Asiški. Tudi veliki filozofi, kot so Voltaire, Rousseau in Locke, so postavljali pod vprašaj človeško nehumano ravnanje z živalmi. Znani vegetarijanci, ki so s svojimi idejami vplivali na razvoj zavesti, so, če omenimo le nekatere, Da Vinci, Milton, Moore,  Newton, Voltaire,  Franklin, Rousseau, Thoreau, Tolstoj, Shaw, Einstein, Gandhi, Steiner in številni drugi, med njimi tudi bivši predsednik republike Janez Drnovšek, da o športnikih kot so Tyson, Lewis ali Navratilova ne izgubljamo besed.

 

Poleg  zgoraj naštetih etičnih, se ljudje za tovrstno prehranjevanje odločajo povečini zaradi zdravja, kar ni naključje. Študije namreč to prepričanje potrjujejo, saj kažejo, da je umrljivost zaradi bolezni srca med vegetarijanci nižja za kar 30 odstotkov, poleg tega imajo vegetarijanci nižji krvni tlak kot mesojedci. Dokazano je tudi, da je uravnotežena, nizkokalorična vegetarijanska dieta zdrava izbira, ki zagotavlja človeku vse potrebne sestavine, zlasti železo, vitamine in minerale. Raziskave tudi potrjujejo, da pomaga vegetarijanska dieta tudi do 40 odstotkov zmanjšati tveganje za nekatere oblike raka.

 

In tu je še skrb za okolje.  Ali ste vedeli, da je za živinorejo potrebno 17-krat več zemlje, 14-krat več vode in 10-krat več energije kakor za poljedelstvo, da na farmi z 10.000 govedi nastane toliko odpadkov kakor v mestu s 100.000 prebivalci, da živinoreja prispeva več kot 50 odstotkov k onesnaženosti vodnih virov, da je v mesu  povprečno vsaj 14-krat več ostankov pesticidov kakor v rastlinski hrani? Tu pa se seznam v prid vegetarijanstvu še zdaleč ne konča. Za proizvodnjo pol kilograma mesa potrebujejo 20.000 litrov vode (kar zadostuje za šestmesečno prhanje enega človeka), za pridelavo pol kilograma paradižnika pa samo 88 litrov, torej dobrih dvestokrat manj. Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agro-ekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa kar 9 kg hrane in še pika na i....za pol kilograma mesa, ki da približno 2.100 kilodžulov energije, se porabi 8.400 kilodžulov fosilnih goriv.

 

A kaj ko je salamica tako dobra, pa pršutek, kakšen sočen zrezek ali jagenjček na žaru. Sina, ki je že nekaj let vegetarijanec, večkrat pobaram, kako se lahko upre tovrstnim »dobrotam«, ki jih z možem sicer ne konzumirava redno, morda enkrat, dvakrat tedensko. In vedno dobim nazaj enak odgovor: »Ker imam bolj kot tovrstno hrano -  rad živali, živali so moji prijatelji, svojih prijateljev pa ne jem.« Jaz na krožniku vidim okusen kos mesa, on vidi čuteče bitje. Kako lahko mesojedec vzgoji vegetarijanca, in zakaj moja ljubezen do živali ne povleče tehtnice na drugo stran? Nedolgo nazaj sem na Facebooku sprožila zanimivo in žolčno debato o tem, da znajo biti vegetarijanci precej nestrpni do mesojedcev. Njihova agresija je v tem primeru namreč enaka tisti, ki jo izvajamo potrošniki mesa nad živalmi. Ker agresija je agresija, ni pomembno nad kom se izvaja, saj škodi najbolj tistemu, ki jo čuti....in tu smo mesojedci z vegetarijanci na istem. Tudi s tem se potolažim, ko ugriznem v nekaj, po čemer je včasih tekla kri in je občutilo vsa tista čustva, kot jih čutimo ljudje.

 

Kajti nekaj, kar je zapakirano na plastičnem podstavku na trgovski polici, nikoli ne kokodaka, kruli, muka ali meketa.  Pa vendar nekateri te zvoke še kako slišijo, drugi si zatiskamo ušesa, tretjim pa je vseeno. In ravno zato je ta svet natanko takšen kot mora biti – da se lahko drug od drugega učimo. Dober tek.

 

Vesna Žist

 

BELOKRANJEC, junij 2010, številka XIII/6

Dodajte komentar




Komentarji

NIKA, 29.03.2011, 20:47
Res enkratno napisano!
HELSINKI, 18.09.2011, 22:59
ODLIČNO, RESNICA JE TU

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.