Ponedeljek, 21. Oktober 2019, 11:31

Preživeli smo dan z ... KOMUNALA METLIKA

Nedelja, 8. November 2009, 18:55

Jutranje zbiranje

Brez dela ni jela, pravi pregovor, in tudi zato večino časa preživimo ravno v službi; mladi se nanjo pripravljajo, nezaposleni jo iščejo, skratka -  življenja brez nje si ne predstavljamo. In medtem ko nekateri svoj poklic naravnost obožujejo, ga drugi sovražijo, tista najbolj številčna in zlata sredina pa službo jemlje in živi kot nujno zlo, nekaj, v kar se ne poglablja. Zato se tudi ne sprašuje, kakšna zgodba se skriva za poštarji, učitelji, policisti, uradniki.... in za desetinami drugih poklicev. Nas te zgodbe zanimajo, zato jih bomo z vami in za vas odkrivali.

 

 

Začeli smo pri smeteh. Ali veste, kdo so ljudje, ki vsak teden odvažajo vaše komunalne odpadke in kakšen je njihov delavnik? Ste se kdaj vprašali, kako je biti na smetarskem kamijonu pri minus dvajsetih ali plus petintridesetih stopinjah, v dežju in snegu, v včasih neznosnem smradu? Mi smo se. Pa lepo po vrsti...

 

 

Zjutraj ob sedmih sta izpred metliške Komunale odpeljala dva smetarska kamijona, na vsakem šofer s po dvema delavcema. Ker je bil torek, smo se odpravili v Župančičevo, Ul. 1. maja, mimo Gale in Kidričevega naselja na avtobusno postajo in pred gasilski dom, k Šparu, metliškemu hotelu ter k srednji šoli in bivšemu »Žitu« po odvoz njihovih mešanih komunalnih odpadkov. To so, kot naj bi vedeli po dveh letih ločenega zbiranja, tisti odpadki, ki ne sodijo med biološke, ki niso steklo, papir ali plastika, pa tudi nevarni ali kosovni odpadki. Pa vendar so bili nekateri prizori kant za smeti ob sicer zglednih in lepo urejenih objektih nekoliko zastrašujoči. Kar se je na začetku poti morda zazdelo kot izjema, se je kasneje potrdilo kot pravilo – Metličani nismo ravno najsvetlejši zgled pri ločevanju odpadkov. Medtem ko je šofer Janez z meni nepredstavljivo lahkoto in eleganco krmaril med nagneteno pločevino pri treh metliških stolpičih, sta Niko in Stanko v sicer kar svežem jutru urno skakala z in na kamijon. Tu in tam sta le nemočno skomignila z rameni ob pogledu na obilico kartonov, ki so moleli iz kante za smeti, kamor nikakor niso sodili. Pogled čez cesto pa je razkrival ekološki otok, kjer je na enem izmed kontejnerjev vabljivo pisalo »papir«. Lastniku omenjene kante se je prečkanje ceste očitno zdelo prezahtevno dejanje. Pri naslednjem postanku se je zgodba ponovila – med mešanimi odpadki so se svetile plastenke, pločevinke, kuhinjski odpadki, trava in vejevje... nedaleč stran pa spet ekološki otok.

 

 

Delovodja na Komunali Niko Drkušič je pojasnil, da smo lani v metliški občini vsi skupaj »pridelali« in oddali na deponijo CEROD v Leskovcu pri Novem mestu 4260 ton, od tega iz gospodinjstev približno 2000 ton odpadkov. Ločeno zbranih frakcij, ki so jih na Komunali Metlika predali v nadalnjo predelavo, pa so v občini zbrali 370 ton. Ločenega zbiranja odpadkov, ki jih je mogoče predelati in ponovno uporabiti ter s tem razbremeniti okolje, se kot kaže, še učimo. In ravno z namenom,  da bi bilo to ločevanje lažje, so na Komunali namesto po zakonu predvidenega enega ekološkega otoka na 500 občanov, v občini postavili ekološki otok s kontejnerji za papir, steklo, plastiko in biološke odpadke na vsakih 85 občanov. A premiki so polžji. Pokazal je zajeten kup med občane razdeljenih obvestil o načinu ločevanja odpadkov, zatem pa tudi fotografije različnih podvigov, ki si jih privoščijo ekološko in še kako drugače neosveščeni občani, od vrtnic med papirjem do lesa med plastiko.

 

 

Po malici smo se z drugo ekipo odpravili po okoliških vaseh izprazniti kontejnerje za papir. Dan prej so bili na vrsti tisti za plastenke, ki so »najbolj problematični«, pa vendar ne spet tako kot kontejnerji za biološke odpadke. Slednji so namreč odstotkovno najbolj »nečisti« in morajo zato njihovo vsebino nemalokrat uvrstiti kar med mešane odpadke. In to kljub temu, da na vsaki kanti jasno piše, da vanjo sodijo le kuhinjski odpadki, vrtni odpadki in drugi leseni odpadki. Vseeno pa na Komunali povedo, da kot ne gre vseh smeti, tudi vseh lastnikov odpadkov ne gre metati v isti koš in tako se najdejo besede pohvale za marsikatero »kanto«.  Tudi na tem področju še kako drži pregovor, da kar se Janezek nauči, to Janezek zna, temu primerno pa naj bi bili starši vzgled z vestnim ločevanjem odpadkov na samem izvoru, kjer ti nastanejo, to pa je doma. Kajti zavedati se moremo, da so ločeno zbrani odpadki veliko cenejši  kot ostanek odpadkov, ki ga deponirajo na CEROD. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti niti na Mati naravo, saj že samo tona zbranega odpadnega papirja ohrani kar 17 dreves in 40 m³ čiste vode.

 

 

Ob 15. uri se je delavnik končal, poleg utrujenosti pa je bilo na obrazih delavcev opaziti kanček zadovoljstva nad opravljenim delom in pa zadovoljstva, ker imajo službo, ki jo vestno in marljivo opravljajo. Pa čeprav je to pobiranje smeti in čeprav je glede na vremenske in ostale razmere slabo plačano. Kajti vsaka, čisto vsaka služba, je natanko toliko duhovna ali častna,  koliko je tak tisti, ki jo opravlja.

 

VESNA ŽIST

 

BELOKRANJEC, oktober 2009, XII/10

Jutranje zbiranjeKrmarjenje med nagneteno pločevinoPreživeli smo dan z ...Najbolj problematični so kontejnerji za plastenke.Preživeli smo dan z ...

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.