Sobota, 15. December 2018, 18:47

Preživeli smo dan v ... Glasbeni šoli Črnomelj

Sreda, 30. Junij 2010, 11:17

Glasbena šola Črnomelj

V zadnjem času je v ospredju raziskav glasbena inteligenca kot ena izmed sedmih lastnosti človeškega uma, ta pa ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo. Učencem odpira svet višjih kulturnih potreb, jih osvešča za umetniške vrednote in ekologijo zvočnega okolja ter jim razvija kritičnost in estetsko občutljivost. 

 

Neverjetno je,  kako lahko zaporedje zvokov, ki jim rečemo glasba,  na nek način »pretenta« naše možgane tako, da se ti čustveno odzovejo, kakor da bi se nekaj čustvenega res zgodilo. Glasba namreč uporablja neposredno »pot« do čustev, za razliko od pisane besede, pri kateri moraš najprej prebrati besedilo, si ga v možganih »pravilno« razložiti in šele nato lahko »odkriješ« čustva, ki hočejo biti predstavljena v besedilu. Pri glasbi je ta pot mnogo krajša, navsezadnje tisti občutek, ki ga občutiš v trebuhu zaradi »ganjenosti« ob poslušanju tebi najljubše skladbe, izvira iz srca in ne iz glave.

 

 

»Glasba ti da toliko, koliko ti daš njej«, je ob 40-letnici Glasbene šole Črnomelj v spominsko publikacijo zapisal Zvone Ivanušič in dodal: »Mehanizem posrednika pri tej 'trgovini' pa opravlja glasbena šola. Glasbena šola Črnomelj (letos) že 46 let uspešno opravlja to vlogo in tako daje posredno velik prispevek k blaginji Bele krajine.«  Z ravnateljem Silvestrom Mihelčičem ml. sva se pogovarjala enega tistih pasje vročih dni izza debelih zidov lani prenovljene stavbe, v kateri domuje Glasbena šola Črnomelj. V mogočni stavbi poleg 15-ih učilnic za učenje inštrumentov in ene namenjene nauku o glasbi, na obiskovalca med drugim največji vtis naredi kamnito stopnišče z mogočnim stebriščem, ki je osrednji element kulturne dediščine. Po stenah hodnikov so izobešeni portreti glasbenih velikanov, tisto glavno, kar daje prostorom svoj pečat, pa je glasba, ki odmeva iz učilnic,... nedaleč stran na vaji zalotimo peti profesorico petja Vero Danilovo ob spremljavi profesorja klavirja Bernarda Prešerna...Kar težko je zato verjeti, da so bili začetki Glasbene šole Črnomelj zelo skromni. Vse skupaj se je začelo davnega leta 1964 v 'stari kovinarski šoli' v mestnem jedru, kjer je bila na voljo le ena učilnica. Z ustanovitvijo podružnice v Metliki in 20 let kasneje v Semiču, pa se je glasbeno izobraževanje razširilo na celotno Belo krajino. Glasbena šola je takrat težko dosegala standarde ostalih glasbenih šol, saj je bila Bela krajina ena najmanj glasbeno razvitih regij v Sloveniji. S prihodom strokovnega kadra in predvsem po zaslugi prizadevnega 39-letnega ravnateljevanja (kar je zagotovo eden najdaljših tovrstnih stažev v državi) Silvestra Mihelčiča st., se je šola postopoma razvijala in širila, med tem časom pa so bile vzgojene mnoge generacije mladih uspešnih glasbenikov. Ravnatelj Mihelčič je povedal, da glasbeno šolo v Črnomlju ter podružnici v Semiču in Metliki obiskuje 308 učencev, za katere skrbi 29 pedagogov.

 

Mladi se lahko odločijo za učenje kateregakoli inštrumenta, vpis pa poteka do konca meseca maja za naslednje šolsko leto; v program predšolske gl. vzgoje vpisujejo 5 let stare otroke, v program pripravnice pa 6-letne, oziroma vpis sovpada z vpisom v 1. razred devetletke.  Ker je vpis vsako leto večji, so v šoli primorani usklajevati število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi, pri čemer dajejo prednost vpisu bolj nadarjenih učencev ter učenju orkestrskih instrumentov.  Mihelčič s ponosom pove, da imajo trenutno v srednji glasbeni šoli 8 nekdanjih učencev, na akademiji kar 3, dva učenca pa v sodelovanju s semiško občino in Podjetniškim centrom iz Novega mesta tudi štipendirajo. V šolskem programu je že vrsto let tamburica, letos pa začnejo s poukom igranja na frajtonarici. Z obojim želijo pripomoči k dvigu kvalitete orkestrov, ki delujejo izven šole, slednje pa se že lepo kaže na vsakoletnih tekmovanjih, revijah in koncertih. Ko ga povprašam o težavah, skromno zmigne z rameni, nedvomno pa so tako kot v vseh drugih poklicih in področjih povezane s financami. Kajti danes, ko je javni sektor dežurni krivec za vse tegobe v tej državi, se najverjetneje nihče iz te branže ne more pohvaliti z ustrezno in primerno podporo države. Potem so tu še prostori metliške podružnice, zavoljo katerih so že naslovili apel na tamkajšnji občinski svet. Nekaj se je začelo premikati, je optimističen ravnatelj, a gre bolj počasi. S kadrom trenutno nimajo težav, je pa zadnja leta izredno težko dobiti profesorje za pihala in trobila, in ravno zato se trudijo, da bi v šoli vzgojili domač kader, ki bi s še večjim entuzijazmom prenašal glasbeno znanje naslednjim generacijam Belokranjcev.

 

Da je glasba najboljše vzgojno sredstvo, so govorili že stari Grki, saj gre za pomembno področje, ki spodbuja učenčev psihofizični razvoj, delovne navade, hkrati pa z glasbenim poukom vzgaja bodočo publiko. Tako publiko, ki se ne bo zadovoljila s poslušanjem skladb tipa 'Hop Marinka'. Med predmeti izobraževalnega programa so tako orkestrski instrumenti (godala, pihala, trobila in tolkala), instrumenti s tipkami in brenkala, med ljudskimi instrumenti tamburica, pa komorno-ansamblska igra, godalni, tamburaški, pihalni, kitarski in simfonični orkester, nauk o glasbi, predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica, solo petje in v nadstandardnem programu el.klaviature. Skratka, več kot dovolj izbire za še en kamenček v mozaiku osebnostne rasti in razvoja naše nadebudne mladeži, ki tako rada podleže pastem potrošniške družbe.  In na drugi strani velik doprinos h kulturnemu življenju v vseh treh belokranjskih občinah, kar se odraža v dobrem sodelovanju z vrtci, šolami in društvi. Kot je povedal ravnatelj Mihelčič, so samo letos njihovi učenci sodelovali na 97-ih prireditvah.  In v prihodnje bo to število najbrž samo raslo, kajti vodstvo šole ima jasno vizijo; naslednjo leto spet povečati vpis in uvesti big band, čez čas harmonikarski orkester in tako naprej. Za podmladek, ki bo strokovno in tehnično glasbeno podkovan, se torej v Beli krajini zaenkrat ne gre bati.

 

Vesna Žist

 

BELOKRANJEC, junij 2010, številka XIII/6

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.