Sobota, 15. December 2018, 18:46

Preživeli smo dan na ... biodinamični kmetiji v Gorenjcih

Petek, 30. Julij 2010, 13:41

deklica z jagodami

 

Je vaša hrana do krožnika potovala dlje kot znašajo vaša lastna potovanja? Se na vaši mizi bohotijo jabolka manekenskega videza, ki nikoli ne zgnijejo, samo zgubajo se in spužvasto uvenejo, medtem ko po številnih belokranjskih stoletnih sadovnjakih na tleh končajo avtohtone sorte kot so krivopecelj, carjevič ali beličnik...  Ker so tudi emisije toplogrednih plinov povezane s pridelavo hrane, predvsem z njenim prevozom, se postavlja vprašanje - je etično in okoljsko sprejemljivo, da je potrošnikom ponujeno sveže sadje in zelenjava skozi vso leto, tudi tista, ki je prepotovala tisoče kilometrov? In kakšno odgovornost v tem kapitalistično-materialističnem vrtiljaku ponudbe in povpraševanja nosimo kupci sami? Industrijski razvoj  nas je namreč razvadil in polenil do te mere, da si za sožitje z naravo komajda še vzamemo čas. Če pa že, je to zelo enostransko dejanje – iz nedrji narave navadno pograbimo vse, kar ta zmore ponuditi, istočasno pa se v svoji zaslepljenosti še pritožujemo nad vremenskimi ujmami in naravnimi nesrečami – kot bi le te ne bile plod našega lastnega neodgovornega in nespametnega ravnanja.

 

Vsekakor je eden izmed odgovorov na tovrstne ekološke probleme sodobnega sveta ravno ekološko, še bolj pa biodinamično kmetovanje, ki se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej. Kajti...ni potrebno biti pretirano osveščen, da bi opazili vse bolj v nebo vpijoče pomanjkljivosti intenzivnega kmetijstva, ki prevladuje v razvitem svetu. Prevelike količine umetnih gnojil in drugih kemikalij onesnažujejo reke in morja, v naših telesih se kopiči čedalje več pesticidov, saj njihova poraba narašča, zaradi porušenega ravnotežja je škodljivcev in bolezni vedno več.Tako pridelana hrana je biološko siromašnejša, v njej je manj vitaminov, mineralov in mikroelementov, kot jih človek potrebuje. To so bile misli, ki so se mi podile po glavi na poti do Marije Vranešič iz Gorenjcev pri Adlešičih, ki na moževi kmetiji skupaj z možem Stankotom že 10 let kmetuje po načelih ekološke, zadnjih 5 let pa biodinamične metode.


Čeprav ta metoda kmetovanja ni nobena novost, je pri nas še vedno dokaj neznana ter nenavadna, morda celo nekoliko ezoterična. Vendar, ko se človek poglobi, ima vse svojo logiko, biodinamično kmetovanje poteka v sožitju in ob upoštevanju narave -  energije zemlje in planetov, hrano pridelujejo po metodah, ki so zaradi uporabe raznih umetnih pripravkov že skoraj pozabljene. Vsa morebitna mistika in čudni postopki biodinamikov kaj hitro zbledijo ob povsem praktičnih razlagah. »Osnova so ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike, kompost za gnojenje, kolobarjenje ter ustrezni čaji in pripravki za zaščito rastlin. Ne uporabljamo gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Za biološko-dinamične pripravke uporabljamo sestavine iz mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta: kompostne pripravke iz baldrijana, regrata, hrastovega lubja, koprive, kamilice in rmana; pripravke za škropljenje, to so gnoj iz roga, kremen iz roga, pripravek iz kravjeka po Mariji Thun (na fotografiji je prikazano mešanje kravjeka in po polletnem počivanju v zemlji v šoti shranjeni pripravki)« pojasnjuje Vranešičeva, pri tem pa doda, da je biodinamika bolj način življenja, za katerega pa moramo imeti predvsem čas in voljo. In slednje na Vranešičevi kmetiji ne zmankja; na 4 hektarih obdelovalne površine je ob takšnem načinu kmetovanja vedno veliko dela; pred hišo se bohotijo rože, vse negovane z naravnimi preparati, na njivah in vrtovih pa obilo raznovrstnih in zdravih poljščin, vmes ognjič, kamilice, nedaleč stran zaplata čudovito modrega lanu, vse pa v popolnem sozvočju z naravo, brez kakršnih koli pesticidov, fungicidov in ostalih »cidov«. Medtem, ko sem srkala doma narejen melisin sok, mi je Marija pokazala njene vzglavnike iz lanu, napolnjene z orlovo praprotjo, za katero je že pater Aščič ugotovil, da zagotavlja miren in spokojen spanec, pa njeno ognjičevo mazilo, naštela pa tudi vse dobrote, ki so plod nedotaknjene narave in njenih pridnih rok; litrov in litrov doma narejene marmelade in druge ozimnice ter raznih zdravilnih mazil, tinktur, olj in podobnega. Vranešičeva upa, da bodo njeni izdelki, ki jih večino razdeli znancem in sorodnikom (vnuka sta zadovoljno planila po jagodah), kmalu našli svoje mesto tudi na stojnici ekološke tržnice, ki naj bi kmalu zaživela v Črnomlju. Sicer pa je poleg dela na kmetiji aktivna tudi v Belokranjskem biodinamičnem društvu Lan, katerega predsednica je in ki šteje že 33 članov, vanj pa so vključeni tudi veliki belokranjski pridelovalci zelenjave kot je družina Klepec iz Krasinca. Sicer je prva tovrstno kmetovanje v Belo krajino prinesla Anka Černec iz Zilj, ki s hčerko Alenko, svetovalko, veliko pripomore pri razširjanju obzorij na tovrstnem področju. Pri biodinamičnem kmetovanju je izobraževanje izrednega pomena, pri realizaciji predavanj pa društvu v pomoč priskočita tudi črnomaljska občina in ZIK ter Krajinski park Kolpa.

 

Ob pogovoru z belokranjsko biodinamično kmetovalko sem izvedela marsikaj novega, presenetljivega, predvsem pa sem odkrila, da sem na področju biodinamičnega kmetovanja popolni analfabet. In to kljub vsej informacijski tehnologiji, ki mi je na voljo, in kljub zavedanju o trenutnem katastrofalnem stanju onesnaženosti našega planeta ter vse večjim naraščanjem bolezni med ljudmi. Izvedela sem, da je rast rastline pogovor rastoče bilke s tlemi in da bi težko določili mejo med koreninami in prstjo, pa četudi vemo samo to, da je že v 1 jedilni žlički prsti za 7 milijard organizmov s specifično nalogo, ki gradi sožitje rastline z njeno podlago. Ravno zato je v biodinamiki tako velik poudarek na ohranjanju tega krhkega ekološkega ravnotežja.

 

Dotaknili sva se tudi cene, saj je marsikdaj slišati očitke, da je pri eko-izdelkih v ceni ena ničla preveč, kar nas navadno tudi odvrne od nakupa, saj smo žal za zdravo hrano pripravljeni odšteti veliko manj kot za zdravljenje bolezni, ki so posledica prehranjevanaj z nizkohranilno in s pesticidi ter hormoni zastrupljeno hrano. In nenazadnje je zdrava hrana draga predvsem zaradi tega, ker je konvencionalna ponudba postala tako poceni. Na tisoče kemičnih dodatkov je omogočilo, da se hrano “naredi” veliko bolj poceni kot v časih. Marsikatere bližnjice, ki jo je ubrala sodobna prehrambna industrija, se niti ne zavedamo. Jasno, zadaj je velik denar, silno šelestenje bankovcev, ki poskuša na vse načine preglasiti šelestenje listja dreves v naravi.

 

Vranešičeva, ki že peto leto kmetuje po biodinamični metodi in je nad kakovostjo in količino pridelka naravnost navdušena, pove tudi, da je kontrola natančna, obsega laboratorijske teste tal, rastlin, pridelka in živali na kmetiji. Meni pa se je ob naštetem porodilo, da obstaja še nekaj, česar zaenkrat še ne merimo v laboratorijih. To je vitamin L (ljubezen)! Če je v živilih, ki jih gojite, potem je to vrednota, ki je na trgu danes najbolj primanjkuje.

 

Vesna Žist

BElOKRANJEC, julij 2010, št. 7/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.