Ponedeljek, 21. Oktober 2019, 11:22

Pojte hrvaško, kupujte slovensko

Torek, 16. Marec 2010, 18:02

Rubrike

Le kaj je to v nas, da imamo tako radi hrvaške pesmi? Publika na marsikateri prireditvi zaživi šele, ko zasliši z odra hrvaško pesem. Novi fosili, na primer, napolnijo dvorano Leona Štuklja do zadnjega kotička. Ste bili na humanitarni prireditvi, ko smo zbirali denar za mamograf ? Najmanj trideset  slovenskih zvezd in zvezdic je prišlo pomagat, a dvorana ni pokala po šivih. Predstavljajte si koncert Jana Plestenjaka in ga poskušajte primerjati z nastopom Miša Kovača. Starega hrvaškega mačka, samo še na pol živega.  Primerjajte, če se vam da, vzdušje v dvorani, ko je pred mikrofonom Severina s klimo, ko vas želi spraviti v dobro voljo Natalija Verboten. Kot dan pa noč.

 

Znate do konca zapeti kakšno slovensko popevko? Jok. Celo Dan ljubezni, ki jo štejemo za bolj znano kranjsko popevčic, končamo pri teh dveh naslovnih besedah, naprej pa  mrmramo, odpiramo usta in se pretvarjamo, da pojemo. Besedilo, ki ga je napisal Dušan Velkaverh. Kar nekaj hrvaških uspešnic pa bi spravili skupaj do konca. Nosi mi se bela boja, Zašto da živim, Marijana…Ali pa dalmatinske klape. Nastopajo po polnih slovenskih športnih in drugih dvoranah. Naj gre Slovenski oktet pet v Karlovac! V dvorani bo poleg hišnika kvečjemu še snažilka. Okoli novega leta je bilo veliko besed o tem, da bodo Ljubljančane zabavali južni pevci. Danijela, Oliver, Zečić. Je bilo vsaj vzdušje. Človek ne more vreči kozarca po tleh ob nobeni slovenski pesmi. Naj si režem žile, ko poje Marjana Poletno noč? Naj si pulim lase ob Pestnerjevi Mama, ostaniva prijatelja? Kvalitetni dolg čas. »Zapojmo kakšno veselo!« je slišati v podalpskih družbah. In nato pričnemo: »Kaj ti je, deklica?« Ja, naše pesmi so lepe, pa žalostne. Naš, slovenski humor, je resen. Še sreča, da so ga vzeli v svoje roke Bosanci. Se ob kakšni naši nanizanki vsaj nasmehnemo. Pomislek:ne bi morda preselili Vinske vigredi na letališče v Prilozje? Pod velik šotor, namesto treh ansamblov, ki sicer igrajo vsak večer na treh metliških trgih, bi spravili na oder  Terezo, Plavi orkestar ali Colonio. Mater, bi bilo veselo! Morebiti celo ceneje, saj gre iz občinskega proračuna kar nekaj tisoč evrov za to največjo belokranjsko kulturno nacejanje. Prva leta se je Vigred vzdrževala sama, celo nekaj dobička je ustvarila. Nato je nastopilo tržno gospodarstvo in iz leta v leto so potrebne obilnejše občinske evro injekcije. A to z uspehi hrvaških popevkarjev na slovenskih zabaviščih nima nič skupnega. Slovenci  ljubimo hrvaške pesmi in njihove pevce. Tako kot Jadransko morje. Tja hodimo letovat, pa čeprav kdo dobi po nosu samo zato, ker je Slovenec. Hrvati pa kupujejo pralne stroje znamke Gorenje. Enostavno jih ljubijo.

 

Toni Gašperič

 

BELOKRANJEC, februar 2010, številka XIII/2

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.