Torek, 25. Junij 2019, 04:47

Pogovarjamo se z ... Nikolo Prokšljem

Sreda, 9. December 2009, 11:14

Nikola Prokšelj

Pogovarjamo se z...

Nikola Prokšelj. Nekdaj zasebni detektiv. Še prej svetovalec predsedstva SFRJ.  Še prej uslužbenec službe državne varnosti. Danes predvsem lastnik domačije. Z bogatimi spomini...


Ste Belokranjec… od kod pravzaprav izhajate in kako so vas življenjske poti spet pripeljale nazaj v to regijo?
Pravzaprav nisem "pravi" Belokranjec. Moj praded Miko Prokšelj je v drugi polovici 19. stoletja odšel za zaslužkom v Ameriko, po povratku pa kupil posestvo z mlinom in žago na Kolpi v hrvaškem kraju Pribanjci. Moj rod je bil tako ves čas nekako usmerjen v Belo krajino. Tudi  moj oče je obiskoval Osnovno šolo na Vinici, nato meščansko šolo v Črnomlju, sam pa sem po viniški osnovni šoli in gimnaziji v Črnomlju diplomiral na takratnem FDV-ju, smer sociologija.
Kot študent sem pridobil štipendijo RS za notranje zadeve in se po končanem študiju tam tudi zaposlil. Opravljal sem razne zadolžitve, najdlje v SDV (službi državne varnosti), kot predstavnik Slovenije sem bil tudi približno 6 let v zveznih organih takratne SFRJ. V času Drnovškovega mandata v Predsedstvu SFRJ sem bil svetovalec predsedstva.
Po povratku v Slovenijo sem bil "ideološko neprimeren" in so me predčasno upokojili. V začetku me je to hudo prizadelo, potem pa sem spoznal, da je bila tudi zame to najboljša rešitev. Po upokojitvi sem se kot eden prvih v Sloveniji začel ukvarjati z zasebnim detektivstvom. Dejavnost sem opravljal do pred tremi leti, ko sem se po smrti staršev preselil nazaj na domačijo.

 

Detektiv... To je širši javnosti bolj malo poznan poklic in morda se nam zato kot tak zdi precej filmski. Je zares tako? Filmsko?
Delo zasebnega detektiva sem opravljal bolj ali manj intenzivno  približno 14 let. V začetku je bilo delo dokaj negotovo, saj pri nas ni bilo nikakršne tradicije in izkušenj. Orali smo ledino in se učili na lastnih izkušnjah. Sprva dejavnost ni bila niti zakonsko regulirana in smo v bistvu postopno oblikovali detektivsko prakso. Pri tem smo se opirali tudi na izkušnje v času dela v državni službi (policija, krim. služba, državna varnost) pa tudi na izkušnje v tujini. Z leti so se zadeve vse bolj oblikovale v neke standarde, pridobili smo zakonsko regulativo, oblikovali detektivsko zbornico, kodeks poklicne etike ipd. tako, da je ta problematika vsaj v osnovi regulirana in se je izoblikovala v povsem določen poklic, ki pa potrebuje še mnogo normativnih in strokovnih izboljšav.  Kot poklic ne bi mogel reči, da je kaj pretirano filmski. Kot na vseh področjih se je potrebno prilagajati povpraševanju strank (trga), pri tem skrbeti za zakonitost in etičnost pri delu ipd. Se pa pri tem pojavljajo tudi zelo zanimivi, "veliki" primeri, ki so zelo blizu filmskim zgodbam.

 

Ste se morda že kot otrok zgledovali po kakšnih »velikih« detektivskih likih?
Za ta poklic sem se odločil bolj ali manj slučajno, oziroma po sili razmer. Ker sem postal dokaj mlad upokojenec, sem si moral nekako izpolniti  prosti čas in si poiskati neko zaposlitev. Zdelo se mi je, da imam na tem področju glede na moje izkušnje neke primerjalne prednosti. Res je tudi, da sem se tako kot skoraj vsak deček v mladosti občasno navduševal nad detektivi, vohuni, uspešnimi policisti in drugimi junaki, vendar to glede izbire moje življenjske poti ni imelo kakšnega posebnega vpliva.

 

Za kakšne stranke ste predvsem opravljali delo? Kako to poteka? Denimo…jaz vas pokličem in vam povem, da imam moža na sumu, da skače čez plot in vas prosim, da zadevo preverite in ugotovitve podkrepite s fotografijami? So takšne storitve drage?
Stranke za detektivske storitve so praviloma bolje situirane. Osnovno pravno in drugo varnost državljanom zagotavlja država, praviloma brezplačno ali vsaj poceni. Ker so detektivske storitve stvar zasebne dejavnosti, ki je profesionalno gledano tudi dokaj zahteven in rizičen posel, je temu primerno drag. Storitve se praviloma obračunavajo po urni postavki, kjer je najnižja cena detektivske ure določena s strani zbornice, kar naj bi preprečevalo dampinške cene in nelojalno konkurenco med detektivi. Lahko pa se storitev zaračuna tudi glede na višino koristi (zaslužka), ki ga detektiv s svojim delom pridobi svoji stranki. V vsakem primeru pa je stranki že pred sklenitvijo posla potrebno okvirno povedati ali celo v pisni pogodbi določiti predvideno višino stroškov oz. ceno. 
Naročila strank so zelo različna. Dokaj pogosto gre za družinsko (partnersko) nezvestobo ali druge probleme (npr. finančne) medsebojnih odnosov, probleme z otroci, s sosedi, sorodstvom ipd, pogosto gre za probleme v poslovnem svetu (nelojalna konkurenca, kršenje konkurenčne klavzule, preverjanje bolniškega staleža, medsebojno nezaupanje ali izkoriščanje med poslovnimi partnerji ipd.), včasih gre za pridobivanje dokazov in dokumentacije v kazenskih zadevah ali drugih postopkih pred sodiščem, pa vse do banalnih vročitev pisemskih pošiljk, ki morajo biti vročena na zakonit način.

 

Med drugim ste za svojo stranko prijavili poskus posilstva, ki naj bi ga zagrešil takratni direktor slovenske policije Marko Pogorevc. Kako se je že primer razpletel? Kaj menite vi? Je bilo pravici v tem primeru zadoščeno?
Primer Pogorevc najraje ne bi omenjal. Šlo je za primer, ki se je dogajal na policijski zabavi v lovski koči LD Suhor na Gorjancih ter v nadaljevanj te zabave. Zadevo sem vodil po naročilu in dogovoru z oškodovanko, ki je živela v tujini. Če se prav spomnim, je tožilstvo odstopilo od kazenskega pregona zaradi pomanjkanja dokazov (kaj drugega ni bilo mogoče pričakovati, saj so bile potencialne priče v policijskih vrstah), pa tudi oškodovanka je odstopila od pregona, ki bi ga sicer nadaljevala kot subsidiarni (nadomestni) tožnik. Zadeva je bila tudi tik pred zastaranjem. Sicer pa najbrž poznate znani rek: "Ni device v kurbišču, ni pravice na sodišču".

 

V povezavi s tem primerom je Janez Janša menil, da gre za »podcenjevanje politične kulture in zdravega razuma Slovencev« ter nadaljeval, da ste bili vi »z vašo združbo« vpleteni tudi v »spletke v času pred Depalo vasjo«…
Glede Janeza Janše je prav tako odveč zgubljati čas in besede. Kot njegov "ideološki nasprotnik" sem mu bil vedno trn v peti (enako kot tudi mnogo drugih) in izkoristil je vsako priložnost, da me je oblatil in popljuval. Takoj po osamosvojitvi in v času njegovega ministrovanja na ministrstvu za obrambo sem bil "stalna stranka" vojaškega časopisa, mislim da se je imenoval "Naša vojska", saj sem bil zlasti v tistem času potencialno nevaren zaradi mojega poznavanja mnogih zaupnih podatkov iz časa zaposlitve v SDV. ( Nekako v tistem času je bil v Nedeljskem dnevniku objavljen intervju z menoj pod naslovom "Človek, ki je videl vse dosjeje", saj sem bil nekaj časa načelnih uprave za dokumentacijo in informatiko v zvezni SDV v Beogradu). Z Depalo vasjo pa na srečo nisem imel nikakršne zveze, čeprav "v mojo združbo" sodijo mnogi, ki so Janezu prav tako trn v peti. Sicer pa naj tudi to vprašanje zaključim z znanim reklom "primite tatu", ki se ga Janša zelo rad poslužuje pri svojih konkretnih ravnanjih.

 

Politična kultura pri nas se pravzaprav ne spreminja, spreminjajo se le zgodbe in akterji. Orožarski aferi je sledila nova, Patria. V tem primeru je bilo že toliko napisanega, povedanega, domnevanega… Če vendarle pogledava z vašega, stališča zasebnega detektiva – je res tako težko priti resnici do dna? (»običajnim« državljanom se res zdi že malo smešno, da je tako težko najti in obsoditi resničnega zaslužkarja…)
Pravzaprav se nekatere zgodbe in akterji ponavljajo vedno znova, vendar v nekoliko drugačnem kontekstu. Ker pa ne deluje pravna država, so to pač afere brez sodnega epiloga in zaslužene kazni za lopove. Ker je o tem že veliko preveč napisanega, naj povem svoje mnenje, da resnici ne bi bilo tako težko priti do dna, v kolikor bi bila za to res prava politična volja in seveda tudi zadostna količina profesionalnega znanja. Vendar imam občutek, da volje ni, strokovne službe (policijo) pa kot da nekdo načrtno sesuva, da je ne bo ustrezno usposobljena in učinkovita. Sicer pa ponovno ljudska:"Vrana vrani ne izkljuje oči".
Pred kratkim sem zasledil v Sobotni prilogi Dela zelo tehten in po ugotovitvah šokanten članek nekoč uglednega šefa krim. službe Jake Demšarja, ki so ga tudi, če se prav spomnim, nagnali iz službe. V njem ugotavlja, da je policija v devetdesetih letih, ko je še delovala dokaj sposobna "stara" krim. služba, vložili okrog 500 kazenski ovadb za primere nezakonitih privatizacij, od katerih jih je bilo le pet (!!!) zaključenih z obsodilno sodbo, vendar v nobenem primeru ni bila izrečena zaporna kazen. Pogosto se sodstvo sklicuje na slabo zakonodajo ipd., kot da jim zakone piše društvo avtoprevoznikov in ne pravna stroka pod patronatom sodstva in politike (za sodni red in svoje pravice je sodna veja še kako dobro poskrbela). Potem pa imamo tam, kjer pravna država ne deluje, afere, ki bi bile smešne, če ne bi bile žalostne in v posmeh zdravi pameti (naš slikar prejme od Fincev menda 350.000 evrov za to, da jim posreduje podatke, kje je sedež slovenskega ministrstva za obrambo...in za posredovanje pri nekakšnih kontaktih). O sveta preproščina! Sicer pa tudi pri tem primeru zasledimo od znanega akterja že znano metodo  "primite tatu". Glede orožarskih afer iz obdobja osamosvojitve pa samo še to, da sta se J. Janša in I. Bavčar, kot osrednja akterja teh afer, izjemno modro politično pozicionirala, in sicer eden kot šef SDS in desnice, drugi pa kot ključna oseba LDS oz. levice.Kot siamska dvojčka ali vezna posoda takratnih orožarskih afer namreč ni bilo mogoče "sesuti" enega, ne da bi ob tem tudi drugega. In tako sta vsak ob podpori in zaščiti svoje politične opcije, kot nedotakljiva in imuna na vse preiskave (policijske in parlamentarne) uspešno krmarila vse do takrat, ko so zadeve tudi formalno - pravno zastarale.

 

Gotovo veste o takšnih in podobnih aferah veliko več kot javnost in gotovo o tem ne bi želeli govoriti niti za naš časopis – pa vendarle morda samo preprosto vprašanje: mreže, ki delujejo v ozadju niso nobena skrivnost, skrivnost je njihovo delovanje. Je bolje, da za miren sen običajnih Slovencev slednji niti ne zvemo podrobnosti?
Za miren sen običajnih Slovencev je bolj kot poznavanje ozadij teh afer in delovanja domače mafije pomemben poln želodec njih samih in njihove družine. V teh kriznih časih se še posebej čudim pohlevnosti slovenskih državljanov, zlasti tistih na socialnem dnu, ki pogosto nimajo s čim nahraniti niti svojih otrok. V takih primerih ne preseneča, da tu in tam malce  poštrajkajo, ampak da ne posežejo po drugih tudi bistveno bolj radikalnih metodah. V kolikor bi bile vame uprte lačne oči mojih otrok, bi bil verjetno mnogo bolj nevaren.

 

Ali bi vaše zasebno življenje – če ne bi opravljali takšnega poklica – potekalo drugače? Ste lahko vedno mirno spali?
Moje zasebno življenje je potekalo vedno pretežno običajno. V skladu z izbiro poklica je normalno, da človek vzame v zakup tudi tveganja, ki iz poklica izhajajo. Ker sem svoje delo opravljal vestno in pošteno ter dosledno strokovno, sem praviloma tudi mirno spal. Res pa je, da pri vsakem odgovornem delu nastopajo tudi stresne situacije, ko svoje poslovne probleme prineseš s seboj iz službe domov in o njih razmišljaš tudi ponoči. Toda takšno je pač življenje.

 

S čim ste sicer najbolj okupirabi v letošnji jeseni? (Z lovstvom?)
Letošnjo jesen sem, kot že nekaj časa, najbolj okupiran z obnavljanjem domačije. Čeprav sem tudi lovec v LD Vinica, mi lov ne vzame veliko časa, urejanje posestva pa v jeseni in pred zimo zahteva še posebej veliko dela. Glede na to, da sem si v času aktivne službe prizadeval za vrednote kot so neuvrščenost in mir med narodi, za Jugoslavijo ter bratstvo in enotnost, za socializem in socialno pravičnost ter za varnost in spokojno življenje državljanov, kar vse je šlo v "maloro", si sedaj prizadevam da bi vsaj domačija za menoj ostala kolikor je mogoče urejena ter ne bi bilo moje življenje povsem zgrešeno.

 

BARBARA BARBIČ

 

BELOKRANJEC, november 2009, št. 11/XII

Dodajte komentar




Komentarji

Patron, 15.01.2010, 19:43
Res me čudi, da niste mogli najti boljšega človeka za intervju. Če naj nam takšni ljudje predstavljajo nek vzor, jao meni!
darja, 19.01.2010, 17:32
Nikjer v članku nisem zasledila, da naj bi bil Nikola vzor ljudstvu. Čeravno je meni z nekaterimi svojimi lastnostmi vzor. Darja
Mohamed, 19.01.2010, 18:31
Dragi Patron, čeprav z nekoliko zamude si zabil žeblijo na glavico. Tebi je gotovo vzor JJ.Blagor ubogim na duhu, kajti njih je božje kraljestvo, zato nikar ne stokaj.
Tippi, 29.01.2010, 23:41
Mohamed, tudi meni je vzor JJ. Kdo je pa tebi? Vzdevek imaš čuden!!
Lucija, 15.09.2010, 05:42
G.prokšelj izrekam Vam vse svoje simpatije in občudovanja.O vas sem že v preteklosti veliko slišala,predvsem pa to,da ste izredno pogumni.Meni osebno se zdi,da je članek zanimiv in poučen.Želim Vam veliko veselja pri obnavljanju domačije in ko bodo zimski večeri dolgi in turobni napišite knjigo.Pa mogoče ne v stilu "Podlasica je spregovorila.... morda bolj strokovno.Vse lepo in dobro Vam želim.Pozdrav iz Kočevske Reke
Mirella, 19.01.2011, 23:55
On novici,da razkrivajo ozadje smrti Olafa Palmeja v letu 1986 ter da naj bi bil s zadevo povezan zagrebški Udbaš Sindičič je Boki izjavil,da tega človeka Udba ni imela zaposlenega.Izredno mi je čudno,kakšnen motiv bi ta ZG imel,da sedaj to razkriva,zakaj ni o zadevi spregovoril že ob osamosvojitvah in vojnah ampak šele sedaj.Po drugi strani pa je bil Boki resda sposoben,toda ali je imel pregled nad uslužbenci,saj dvomim,da je kdo vedel katri vsi so sodelavci na Kneza Miloša 92.Vaš komentar in vaše znanje ter pozitivna naravnanost na pretekle in sedanje dogodke,bi bili izredno zanimivi v kakšni kolumni ali člaku.Veliko sreče,če boste o tem pisali.
Ljubica, 09.02.2011, 21:38
Gospa m ste pa seznanjeni z dogajanji.Zanimivo.Gospod pa mi je všeč,dobro je napisano,čestam mu,da je vse to preživel in želim da se mu uresničuijo želje 3/3 v življenju kakor pravimo upokojitvi.Srečno tudi od mene
Pika, 22.02.2011, 21:04
Zanimivo,toda mimo sebe pa ne morete a? Črna očal gospod? Miren pokoj in vaše delo ni bilo zamanj.Ljudje bomo ostali povezani ne glede na meje in bomo se spoštovali in razumeli.
Marjetica, 24.04.2011, 14:07
Lep članek in zanimiv.Žal mi je le,da ste izgubili vero v to kar ste počeli.Jaz je nisem.Še vedno verjamem v poštenost,razumevanje in podporo sočloveku in ravno to ste počeli tudi Vi,tako kot jaz.Na nek način je res naš čas minil a kar je dobrega ostaja,tudi naša vera v človeške vrednoste brez pogleda na narodnost,raso,bravo.Vsi smo ljudje in leo je,da bi živeli kot ljudje ne kot podivjani roboti.Srečne dvi na kmetiji v krogu vam dragih.
Marjetica, 24.04.2011, 14:07
Lep članek in zanimiv.Žal mi je le,da ste izgubili vero v to kar ste počeli.Jaz je nisem.Še vedno verjamem v poštenost,razumevanje in podporo sočloveku in ravno to ste počeli tudi Vi,tako kot jaz.Na nek način je res naš čas minil a kar je dobrega ostaja,tudi naša vera v človeške vrednoste brez pogleda na narodnost,raso,bravo.Vsi smo ljudje in leo je,da bi živeli kot ljudje ne kot podivjani roboti.Srečne dvi na kmetiji v krogu vam dragih.
Marjetica, 24.04.2011, 14:07
Lep članek in zanimiv.Žal mi je le,da ste izgubili vero v to kar ste počeli.Jaz je nisem.Še vedno verjamem v poštenost,razumevanje in podporo sočloveku in ravno to ste počeli tudi Vi,tako kot jaz.Na nek način je res naš čas minil a kar je dobrega ostaja,tudi naša vera v človeške vrednoste brez pogleda na narodnost,raso,bravo.Vsi smo ljudje in leo je,da bi živeli kot ljudje ne kot podivjani roboti.Srečne dvi na kmetiji v krogu vam dragih.
Marjetica, 24.04.2011, 14:07
Lep članek in zanimiv.Žal mi je le,da ste izgubili vero v to kar ste počeli.Jaz je nisem.Še vedno verjamem v poštenost,razumevanje in podporo sočloveku in ravno to ste počeli tudi Vi,tako kot jaz.Na nek način je res naš čas minil a kar je dobrega ostaja,tudi naša vera v človeške vrednoste brez pogleda na narodnost,raso,bravo.Vsi smo ljudje in leo je,da bi živeli kot ljudje ne kot podivjani roboti.Srečne dvi na kmetiji v krogu vam dragih.
Marjetica, 24.04.2011, 14:07
Lep članek in zanimiv.Žal mi je le,da ste izgubili vero v to kar ste počeli.Jaz je nisem.Še vedno verjamem v poštenost,razumevanje in podporo sočloveku in ravno to ste počeli tudi Vi,tako kot jaz.Na nek način je res naš čas minil a kar je dobrega ostaja,tudi naša vera v človeške vrednoste brez pogleda na narodnost,raso,bravo.Vsi smo ljudje in leo je,da bi živeli kot ljudje ne kot podivjani roboti.Srečne dvi na kmetiji v krogu vam dragih.
soseda , 27.04.2011, 14:50
kaj pa je z mirom s bosanac.
soseda , 27.04.2011, 14:56
zakaj brisete komentar kaj vam ni usec .mirjana je zelo lepa i pridna zena aman ste joj zivljenje unistili vi .
Tea, 25.06.2011, 02:19
Strinjam se s komentarjem,da so bili nekoč drigačni časi,da smo verjeli v druge stvari in pri tem dobro mislili.Tudi jaz Nikola,tudi jaz.Pridružujem se dobrim željam dobrih ljudi za vaše nadaljne življenje in ko bomo plavali po Kolpi se morda srečamo.Jaz Vas bom prepoznala.
Mira, 30.10.2011, 08:59
Nikola,Slovenci smo žal narod,ki preveč potrpi.!Bistveno preveč in preveč se bojimo za lastne riti,očitno bolj kot za tiste svojih otrok.Zelo hitro pa planemo po sosedu,če kdo to stori pred nami.Sedanje situacije se še ne zavedamo dodobra.Morda smo bili v preteklosti presiti in še ne dojemamo,da smo lačni in pod nadzorom.Naj na ta praznični dan še rečem,da potrebujemo sedaj mi reformatorja,Vam osebno pa,počeli ste kar ste verjeli,tako kot jaz.Življenje se spreminja,morda se bo ta situacija spremenila na znosno,če že en takoj na bolje.Lepe dni v "penziji" oz.na domačih nalogah želim.To,da se imamo po 50 kam vrniti je veliko!

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.