Mihajlo Jozafat Hardi. Duhovnik grškokatoliške cerkve v Metliki. Vdovec. Ikonopisec. Pesnik. Pisatelj. Človek, ki si je s smrtjo zrl iz oči v oči, z izredno zanimivo življenjsko zgodbo. Prijazen in dober gostitelj, ki na mizo nujno postavi tudi „rakijo“. Da beseda lepše steče....   Vaša življenjska zgodba je zrela za knjigo, se mi zdi. V Slovenijo ste prišli leta 1991, prebegli ste z vojnega območja, sicer pa ste Rusin. O tem narodu večina Slovencev ne ve ravno veliko ... Gre za tako imenovane evropske Kurde, tako nas je označil eden izmed novinarjev Delove Sobotne priloge. Rusini namreč nimamo svoje države. Naša domovina je bila Rutenija, latinsko smo se imenovali Ruteni. Gre za stari slovanski narod s svojim jezikom, živeli smo na območju Slovaške, Romunije, Madžarske in Češke. Pred kakšnimi...

Andrej Fabjan. Dolgoletni župan občine Črnomelj. Danes podjetnik, ki pravi, da se novih izzivov ne boji. Na vprašanje, če je enkrat politik vedno politik, človek, ki je študiral agronomijo pove, da je politika nenazadnje v čisto vseh porah življenja.   Kako potekajo vaši dnevi zdaj, ko po dolgoletnem stažu niste več prvi mož občine Črnomelj? Mirneje, čeprav je po 16-tih letih težko kar čez noč obrniti ploščo. Glede mojega statusa; povedal sem že pred letom dni, da se bom aktivneje podal v podjetništvo. Vendar tudi podjetniki so na nek način del politike, tako da niti ni tako zelo drugače. Mirna gora je gotovo zanimiva turistična točka, potrebno pa je seveda preračunati, koliko lahko prinese. Na tej točki bi lahko po moji oceni prenesla človeka do človeka in pol. Imamo stalnega oskrbnika, ki ga plačujemo, sicer pa...

Vam pravijo kar gospod župan, kajne? Pravzaprav kar Janko. Ivan Bukovec je sicer uradno, vendar se je med domačimi in kolegi, v krogu Semičanov udomačilo kar Janko. Ljudje v občini pa me naslavljajo z »gospod župan«, ja.   Se spomnite prvega dne po prvi izvolivi in potem prvega leta naprej? Se. Prvi dan sem prišel na tedanjo krajevno skupnost, katere predsednik je bil moj protikandidat, Jože Mihelčič. Soba velikosti 3 x 4 metre je bila prazna, odklenjena, notri ni bilo niti računalnika, bil je pisalni stroj in telefon. Za potrebe volitev nam je takratna skupna občina dala računalnik; po volitvah ga nismo več vrnili, da smo imeli vsaj to. V prvih dneh sem zaposlil tajnico Sonjo Križanič, ki je pomagala speljati začetne korake. Ker nisem imel večine v svetu, mi v pol leta niso dovolili nobene dodatne zaposlitve, šele potem so vendarle...

Ustvarjalka. Kreatorica.            Poustvarjalka, kot za režiserje pravi Mateja Koležnik. Iskriva sogovornica, ki ne skopari niti na svoj račun. Samoironija je dandanes vse redkejša odlika, zato pa toliko bolj cenjena pri tistih, kjer jo odkrijemo. Uživala sem v pogovoru, upam, da boste pri branju tudi vi.     Metlika je bila v času vaše rane mladosti nekakšna valilnica kulturnikov, umetnikov. Kakšni so vaši spomini nanjo, na vaše otroštvo, mladost, Belo Krajino? Najverjetneje ne prav dosti drugačni kot od drugih; gre za spomine na družino, dedka, babico. Verjetno me je v otroštvu do neke mere zaznamovalo dejstvo, da je bila moja mama učiteljica v šoli, kamor sem hodila tudi sama. Specifična stvar je biti otrok učiteljice, mimogrede te lahko okrog ušes, ko...

Anton Kambič iz Semiča in večinski lastnik podjetja »Kambič – laboratorijska oprema«, je prejel priznanje Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije »OBRTNIK LETA 2010« za izjemne dosežke in poslovno odličnost na področju obrti. Ob nagradi in tik pred odhodom v pokoj konec leta pove, da je zadovoljen, saj je „dosegel in celo presegel svoje sanje“. V začetku avgusta so imeli v podjetju kolektivni dopust, Anton je s soprogo Tončko vendarle ostal in dežural.   Povejte kaj več o nagradi Obrtnik leta! Nagrada je razpisana na območju celotne Slovenije; območne Obrtno – podjetniške zbornice podajo predloge, ki jih 8-članska komisija podrobneje pregleda in prijavljene obišče. Letošnjih kandidatov je bilo 11. Komisija je nato izbrala pet, od katerih smo dobili vsi plaketo »OBRTNIŠKI...