Sobota, 15. December 2018, 18:46

O celovitem urejanju mesta

Torek, 16. Marec 2010, 21:25

Črnomelj

Črnomelj: od načrtovanja do uresničitev

 

POVZETEK

Tekst predstavlja primer celovitega pristopa k urejanju prostora. Vključuje dolgoročen in načrten, strokovni pristop, ki preko premišljenih faz z majhnimi koraki pelje k dobrim rezultatom. Sistematično urejanje mesta prehaja iz širšega konteksta do podrobnih ureditev, ki so bile pripravljene na podlagi različnih delavnic, idejnih rešitev ter prostorske in projektne dokumentacije.

Nabor rešitev, prikazanih v občinskem lokacijskem načrtu za prenovo starega mestnega jedra,  poleg prometne ureditve in programskih dejavnosti  opredeljuje tudi potenciale in usmeritve za vse odprte prostore mesta, od trgov, ulic, parkov in vrtov, pa do zelenega sistema z obvodnim pasom, ki obdaja mesto. Posebej so se iskale rešitve ureditve talnih površin v mestnem jedru Črnomlja, zato je bil za ta namen izdelan idejni projekt. S prenovo ene izmed ulic, manjšega trga ter kar nekaj fasad javnih objektov se ideja reurbanizacije in revitalizacije starega mestnega središča počasi materializira. Kot nadgradnja pa je izdelan tudi katalog mestne opreme, s katero bo odprti prostor pridobil na polnosti in kvaliteti.

 

KLJUČNE BESEDE

Celovito urejanje prostora, staro mestno jedro, reurbanizacija, javni odprti prostori, Črnomelj.

 

1. LEGA IN POMEN MESTA

 

Črnomelj, slikovito mestece v osrčju Bele krajine, ima izjemno lego v (po)krajini, kot tudi pomembno pozicijo v zgodovini. Izvorno naselbinsko jedro je umeščeno na trdnem, izpostavljenem pomolu, ki se dviga iz globokega, mehkega rečnega okljuka. Kristalinična urbana struktura, obdana s strmimi, zelenimi brežinami in oblita s praelementom vode, ustvarja dramatično napetost in ustvarjalen dialog med komplementarnima principoma »moškega in ženskega«, urbanega in naravnega prostora mesta.

 

Med obema svetovoma, ki sta medsebojno jasno (raz)ločena, a tudi organsko prežeta, se na prostorsko bogat način lahko sprehajamo tako fizično, kot tudi le vizualno. Prav zaradi jasno definiranih naravnih pogojev in meja je črnomaljsko staro mestno jedro ohranilo večino svoje morfološke identitete in naravne privlačnosti, s tem pa tudi svoje izpovednosti. Prostorska razpršitev se je zgodila šele v novejši dobi, ko je urbanizacija na bolj ali manj stihijski način preskočila bregove Dobličice in Lahinje ter v širšem Črnomlju povzročila tipični fenomen suburbanega kaosa (t.i. »urban sprawl«). Čeprav deloma opuščeno in marsikje zanemarjeno, ostaja zgodovinsko mestno jedro ključna prostorska kakovost in vrednota mesta, ki jo je potrebno čuvati, vzdrževati in subtilno nadgrajevati. Le na ta način bo (p)ostalo tista bivalna posoda, v kateri se bo lahko udejanjala visoka kakovost bivanja v skladu s priznanimi trajnostnimi kriteriji, kjer bo prebivalec (pa tudi obiskovalec) mesta lahko najbližje tako ubrani urbanosti, kot tudi raznoliki naravnosti.

 

Črnomelj

 

2. ČASI ODLOČITEV

 

V drugi polovici prejšnjega stoletja se je s splošnim trendom gradnje novih sosesk in trgovinskih centrov, ki so prevzeli funkcije starih mestnih središč, pričela kriza starih mestnih jeder. V sedemdesetih letih je v Črnomlju z intenzivno gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš na obrobju mesta in z odseljevanjem mlajše populacije iz mestnega jedra njegovo prebivalstvo pričelo upadati. Stari objekti v utesnjenih ulicah, ki so bili potrebni sanacije, a so bili tudi brez možnosti direktnega dostopa z avtom, so ostajali prazni, obvodni prostor se je zanemarjal. Z naraščanjem prometa so se bivalne razmere le še slabšale, saj preko mestnega jedra poteka tudi državna tranzitna cesta.

 

Zaradi tako specifične in hkrati kompleksne problematike, parcialnih teženj po posameznih ureditvah ter odločenosti župana, da je potrebno mestno središče končno pričeti primerno urejati, je bilo potrebno čim prej najti pravo pot do rešitev. Občinska služba za urejanje prostora se je več let ukvarjala z analizo problematike in razmišljala o pravilnem pristopu k prenovi mestnega jedra, saj se je problematika prenove izkazala za večplastno.

 

V mestnem jedru, kjer so dosedanje »arheološke raziskave razkrile obstoj naselbine na tem prostoru od pozne bronaste dobe do konca mlajše železne dobe, nato po prekinitvi v rimskem obdobju (začetek 1.- konec 4. stoletja) od poznega rimskega obdobja naprej«.[1], so plasti naselbinske kulture prednikov lahko izredna dragocenost in dodana vrednost urbanosti, ki jo je vredno, kolikor je le mogoče, tudi zanimivo predstaviti. Skoraj istočasno pa arheologija, ki je prisotna na celotnem območju mestnega jedra, lahko postane praktičen (finančni) problem, saj je potrebno pred kakršnimikoli posegi v tla predhodno opraviti raziskave, katerih cena je ponavadi skoraj enaka ceni investicije prenove talnih ali drugih površin… Šele s celovitim prenavljanjem in višanjem dodane vrednosti mestnega jedra bodo nanj ponosni prebivalci, uprava in podjetniki, s čimer se ne bo zvišala le njegova realna vrednost, temveč bodo pričele rasti tudi njegove cene.

 

 

3. O DOLGOROČNI METODOLOGIJI MAJHNIH, A PREMIŠLJENIH KORAKOV

 

Na občini Črnomelj s(m)o se torej že pred leti celovito in sistematično lotili urejanja svojega mesta, od širšega, krajinskega konteksta, pa do ureditve ožjega mestnega jedra. Zato s(m)o organizirali pripravo različnih strokovnih preveritev in podlag, v letu 2000 najprej krajinsko arhitekturno delavnico, naslednje leto pa že urbanistično-arhitekturno delavnico, ki je ponudila nabor različnih idej in rešitev ureditve ter prenove mestnega tkiva, prometne ureditve, ureditve odprtega in obvodnega prostora, programske dejavnosti idr. V naslednjih letih se je nadaljevalo s pripravo strokovnih podlag in izdelavo občinskega lokacijskega načrta za mestno jedro. Ta dokumenta sta opredelila tudi potenciale in usmeritve za vse odprte prostore mesta, od trgov, ulic, parkov in vrtov, pa do zelenega sistema, ki obdaja mesto in obsega tudi obvodni pas. Hkrati s(m)o posebno pozornost namenili tudi ureditvi talnih površin, zato je bil za ta namen naročen in izdelan idejni projekt ureditve talnih površin v mestnem jedru Črnomlja.

 

V sodelovanju z ZVKD smo izdelali predlog rdeče niti ureditve, ki obiskovalca vodi skozi mesto, na delavnici poslikave tlakov pa smo ga s prebivalci mesta tudi preizkusili. Medtem smo prenovili eno izmed ulic, manjši trg ter kar nekaj fasad javnih objektov, s tem pa se ideja reurbanizacije in revitalizacije starega mestnega središča Črnomlja počasi, a vztrajno materializira. Kot zadnjo plast urbanosti smo prepoznali mestne »mikroarhitekture«, zato naročili še katalog mestne opreme in šele s slednjim zaokrožili celovitost pristopa ob urejanju odprtih prostorov mesta. V skladu s hierarhijo in faznostjo OLN nas čaka še obsežna ureditev preostalih talkovanih površin ter zelenih površin na brežinah med mestom in obvodnim prostorom reke Lahinje in Dobličice. Kot ogrlica oz. povezovalna »zelena nit« celotnega mestnega teritorija pa še ureditev sprehajalne poti okoli mestnega jedra (z brvmi in prečnimi povezavami z mestom) in ostalih rečnih meandrov, ki smo jo prav tako že zastavili v Občinskem lokacijskem načrtu (OLN).

 

Zaradi omejenih finančnih sredstev in visokih stroškov urejanja mestnega prostora se je za vodilo pri dolgoročni in celoviti prenovi izkazala za pravilno ugotovitev nekaterih sodelujočih na urbanistično arhitekturni delavnici, da se bo končni cilj doseglo predvsem z »metodo malih korakov«.

 

4. POTENCIALI ODPRTIH PROSTOROV

 

Na podlagi predlogov z obeh delavnic, intervjujev s prebivalci, smernic nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlag je torej nastal končni dokument Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj, seveda z zavezujočim odlokom vred. Ta dokument opredeljuje tudi potenciale in usmeritve za vse odprte prostore mesta: od trgov, ulic, parkov in vrtov, pa do zelenega sistema, ki obdaja mesto in obsega tudi obvodni pas. Javni, odprti prostori mesta so pravzaprav njegove srečevalnice, njegove dnevne sobe (trgi, parki) in kuloarji ter hodniki (ulice). Črnomelj s svojo blago klimo in odprtimi ljudmi to srečevanje potrebuje, zato ga je potrebno omogočati in vzpodbujati, česar pa za današnje stanje ureditve javnih prostorov ne moremo trditi. Da bi se izognili brezizhodnemu pesimizmu in letargiji, ki izhajata iz prostorsko in finančno težke situacije, smo kot stimulacijo izbrali metodologijo »urbane akupunkture«[2], pristopa, ki z urejanjem manjših prostorskih točk/ambientov vpliva na vzpostavljanje ravnovesja celote. Ker kompleksno zasnovana urbanost deluje kot sistem, se impulzi po njem iz urejenega ambienta prenašajo tudi v druge, neurejene prostore, ki se po zgledu prvega pričnejo samoorganizirati.

 

Pri poseganju v prostor, ki ga lahko dekodiramo tudi kot jezik, gre primarno za njegovo branje, potem šele za urejanje, tako pri starih mestnih jedrih nasploh, kot tudi pri Črnomlju posebej.

 

»gre za univerzalno strukturirane sintaktične in semantične zakonitosti prostorskega jezika, ki pa se vedno znova prilagajajo posebnim značilnostim konkretnega prostora, časa in kulture. Črnomelj je bogat z večslojnim prepletom ključnih vedut, pogledov, dominant, razmerij in ostalih drobnih prostorskih presenečenj. Ti »skriti ključi« - pogledi so zanimivi tako za prebivalce kot tudi za obiskovalce kraja oz. za vključevanje takih posebnosti v kvalitetno turistično ponudbo-vodenje skozi mesto in njegovo okolico.«[3]

 

Čeprav se vode v središču mesta, ki je lociran na črnomaljskem okljuku zaradi dvignjenega terena skoraj ne zaznava, sta Lahinja in Dobličica, ki ga z več kot treh strani oblivata, pravzaprav vedno prisotni; tako v prečnih pogledih, ki se odpirajo proti okoliški naravi, kot tudi v zavesti, čustvih in čutih (ob)vodnega mesta oz. njegovih prebivalk in prebivalcev, ki ju nosijo v sebi.

 

»Vodna linijska struktura je znotraj urbaniziranega območja ena izmed najbolj privlačnih in vitalnih elementov zelenih površin. Predstavlja naravni koridor, ki lahko povezuje naravne in ustvarjene prvine v prepoznaven sistem.« [4]

 

 

5. KONKRETNO: OD SANJ K RESNIČNOSTI

 

Vzporedno s pripravo OLN za mestno jedro se je pravzaprav pričelo s prenovo Zadnje gase, ki so jo sprožili tudi pritiski javnosti. Ker pa »spomeniška služba« nekako ni bila v celoti zadovoljna s prenovo, je prišlo do odločitve, da se še posebno pozornost posveti ureditvi talnih površin, zato je bila naročena tudi izdelava idejnega načrta ureditve talnih površin. Prenova pa je dosegla premik tudi na drugi ravni: nepričakovano so se aktivirali stanovalci te ulice. Začeli so prenavljati fasade, menjati strešno kritino, tudi olenadri so nekaj sezon krasili ulico. Zato je Občina v skladu s svojimi zmožnostmi uvedla redni vsakoletni javni razpis za sofinanciranje prenove streh in fasad, v letošnjem letu pa namerava sofinancirati tudi urejanje odprtih prostorov mestnega jedra.

 

Sledila je obsežna prenova monumentalne stavbe Posojilnice, ki stoji ob glavnem mestnem trgu. Pomenila je pravo »šok terapijo« v okoliškem prostoru, saj je sprožila tudi prenovo ostalih zgradb trga: stavbe Komende (sodišča) s fasadami in atrijem vred, prenovo sosednje zavarovalnice ter prenovo dela grajskih fasad. Ob odstranitvi avtomobilov in ureditve atrija Komende se je v Črnomlju po dolgih letih zgodilo, da se je v javni prostor postavilo tudi skulpturo. Skoraj istočasno se je (po skoraj dvajsetih letih) odstranilo tudi neprimeren in zapuščen kiosk na glavnem trgu.

 

Uspešna umestitev sobotne tržnice na plato ob osrednji župni cerkvi je potrdila vitalno potrebo po podobnih programih na odprtih prostorih mestnega jedra.

 

Posebno zanemarjen del mesta je bilo še do pred kratkim tudi območje cerkvice sv. Duha - majhen trg, obkrožen s kar tremi občinskimi stavbami. Cerkvica, ki definira ključni jugovzhodni vogal kamnitega mestnega platoja nad sotočjem obeh rečic, je po nacionalizaicji, degradaciji v 70-letih, ob nedokončanih arheoloških izkopavanjih ter spomeniških sondah objekta skoraj dvajset let kazala nezavidljivo podobo sebe in mesta. Težko zbrana finančna sredstva so končno omogočila, da se je ob prenovi cerkve, ki z različnimi likovnimi in glasbenimi prireditvami postaja prvovrstna kulturna destinacija, uredil še trg z njeno okolico. Na podlagi projekta zunanje ureditve so se s skromnimi sredstvi poleg tlakovanja trga (za katerega so se domiselno uporabile »odpadle« granitne kocke z deponije), prezentacije arheoloških ostalin in osvetlitve celote uredili tudi elementi unikatne mestne opreme (skulptura, pitnik, klopi, ograje…). Skoraj sinhrono je v neposredni bližini potekala tudi prenova sodobnega mostu čez Dobličico, ki je za seboj potegnila še obnovo bližnjega stopnišča.

 

Trenutno v mestnem jedru poteka prenova »stare šole« za javne in kulturne namene, zato bo tudi pred njo urejen plato oz. trgec, ki se zadnja leta uporablja za sobotno tržnico.

 

V skladu z OLN je potrebna še obsežna ureditev preostalih odprtih talnih površin in zelenih površin obvodnega prostora, ki ga tvorita obe reki. Zaradi vse večjih potreb meščanov po stiku z naravo (tudi na urejenih sprehajalnih poteh) se že razmišlja o ureditvi sprehajalne poti v prelepem, a ponekod zanemarjenem  ambientu rečnih strug Dobličice in Lahinje.  Za potrebe nove prostorske dokumentacije se je ob tem izdelala tudi študija zelenega sistema mesta.

 

Kot majhen, a pomemben korak smo ob vsakoletni akciji čiščenja ob dnevu zemlje z odstranitvijo neavtohtone in neurbane vegetacije (smreka, leska,…) na pobočjih pod gradom in komendo ne le odprli vedute na ta pomembna spomenika, temveč tudi sporočili prebivalcem, na kaj vse morajo biti pozorni pri urejanju svojega okolja.

 

 

6. NAMESTO ZAKLJUČKA

 

Ob prenovi trga pred cerkvico sv. Duha se je zavedanje o urejenem javnem prostoru pri meščanih okrepilo. Večina, vsaj tisti, ki živijo ob urejenem trgu, že razmišlja o potrebni prenovi lastnega objekta, saj dober zgled vedno vleče. Če pa že ta ne, pa jih k temu »vzpodbujajo« vsaj stalni obiski prireditev na tej lokaciji, tako v cerkvi, kakor na samem trgu.

 

Zgodba o celovitem urejanju mesta se lahko prične in konča s pravo konstelacijo vizij in akterjev ob pravem času na pravem mestu. Sinergija med naročnikom in izvajalcem je prvi pogoj, da se sprožijo prvi koraki na dolgi poti do cilja, kmalu pa se v proces snovanja lahko povabi oz. pritegne tudi uporabnike-prebivalce mesta, ki bodo urejene prostore z zadovoljstvom uporabljali in se z njimi, še posebej, če bodo ob tem tudi sodelovali, močneje istovetili.

 

Žal večji problem predstavlja realizacija projektov, saj so izvajalci večinoma slabo usposobljeni, nekakovostno izvedeni detajli pa lahko prostoru podelijo pečat, ki ga zaznamuje za daljše časovno obdobje.

 

Zato pomeni premišljen in dolgoročno zastavljen, celosten načrt, ki smiselno sledi sosledju postopkov in dogodkov (od velikega do majhnega, od splošnega do konkretnega, od urbanizma do detajla…) dobro izhodišče za sistematično urejanje prostora, znotraj katerega so kot začasne premostitve večkrat možni tudi manjši, delni posegi in ureditve, za katere se v še tako praznem občinskem proračunu vedno najdejo kakšna finančna sredstva.

 

Gornji tekst je bil kot primer dobre prakse pristopa in urejanja javnega prostora predstavljen na mednarodni krajinarski konferenci v Ljubljani leta 2008. Po tem času je Občina Črnomelj še prenovila staro šolo za namene glasbene šole ter zunanji plato, zamenjana je bila ograja na suhem mostu ter na parkirišču ob gradu. V letošnjem letu bo postavljen jambor za zastavo, ki bo označeval tudi vstop v mestno jedro, uredilo se bo parkirišče ob Viniškem dvorcu. V naslednjem letu se bo pričelo z rekonstrukcijo Farovške gase (Ul. Mirana Jarca) ter prenovo objekta bivše glasbene šole. Prenova ulice bo velik poseg tudi zaradi obsežnih arheoloških raziskav. Zaradi potrebe po velikih finančnih sredstvih pa bo na prenovo še čakal glavni trg in Črnomaljski grad, stopnišče pri sv. Duhu, po odprtju obvoznice pa še glavna cesta skozi mesto. Za večji obisk mestnega jedra je potrebno je urediti več parkirnih mest in tako omogočiti trgovskim in storitvenim dejavnostim obisk. Na čimprejšnjo ureditev pa še čaka obvodna sprehajalna pot, na umestitev v javne prostore pa kvalitetna urbana oprema – klopi, koši, oznake, ipd.

 

Za Atelje Ostan Pavlin Aleksander Ostan, univ.dipl.inž.arh.,

za Občino Črnomelj Marija Prašin Kolbezen, univ.dipl.inž.arh., spec.

 

Reference:

Acer Novo mesto d.o.o., 2006: Študija zelenega sistema

Krajinsko arhitekturna planerska delavnica »Črnomelj«, Poročilo in katalog razstave, 2001

Ostan A. in sodelavci, 2005: Strokovne podlage za Občinski lokacijski načrt za mestno jedro Črnomelj

Mason, P. 2007: Arheološka podoba Črnomlja (neobjavljeno gradivo)

Urbanistično arhitekturna delavnica, Ureditev mestnega jedra Črnomlja, 2002

 


[1] Mason, 2007:3

[2] Urbana akupunktura se je pričela udejanjati z odstranitvijo mestne klavnice, locirane na »ključni energetski točki mesta« - sotočju dveh rek, v neposredni bližini mestnega jedra.   

[3] Urbanistično arhitekturna delavnica (Ostan) 2002:4

[4] Acer 2006:18

Dodajte komentar




Komentarji

kranjec, 29.07.2010, 19:11
Kako je bilo mogoče zgraditi takšen objekt pred cerkvijo Sv. Duha v Črnomlju. Kar je za bogove ni za volove! Svinjarija...

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.