Ponedeljek, 21. Oktober 2019, 11:30

Iz materialne dediščine Bele krajine: Nova literatura o zgodovini Bele krajine

Ponedeljek, 29. November 2010, 09:03

Belokranjski zbornik

V tokratnem prispevku se bi odmaknil od siceršnjega predstavljanja zanimivih in slabše poznanih odlomkov belokranjske (materialne) dediščine in predstavil tri publikacije, ki dajejo bogato bero belokranjske zgodovine, vse tri pa so nastale v zadnjih treh letih.

 

Če še dandanes velja antična maksima nosce se ipsum, poznaj samega sebe, potem je še vedno zgodovina tista veda, s katero izvajamo to spoznavanje na ravni celotne družbe. Skozi čas oblikuje človeško družbo množica vplivov in dejanj, ki so rezultat stalnih interakcij posameznikov in skupin ljudi med seboj in z okoljem, ki se v geološkem času prav tako spreminja. Naloga zgodovine je, da preučuje človeka v času in njegova dejanja ter neskončno zapleten, premnogokrat iracionalen, mnogokotnik vzrokov, ki vodi do vsakokratnega stanja človeške družbe in posameznikov v njej. Zadnji dve stoletji je zgodovina presegla svoje pozitivistične okvirje ugotavljanja tega, kar »je« oziroma »je bilo«, monizma vzroka in disciplinarne izoliranosti, postala je analitična veda, ki ugotavlja vzroke stanj, jih interpretira in prek njih skupaj z drugimi vedami in njih metodami dosega boljše in podrobnejše razumevanje množice vidikov človeške preteklosti. Ali pri tem izvaja svojo ciceronsko dolžnost učiteljice življenja pa je še vedno neodgovorjeno vprašanje. Mnogo nam pove, koliko se naučimo in upoštevamo, pa je bolj vprašanje (samo)kontrole kot vedenja.

 

Tako se zgodovina piše vedno znova, vsaka generacija postavlja nova izhodišča, nova gledišča in nove metode preučevanja, seveda z dolžnim upoštevanjem vsega kar je bilo napisano prej, epistemologija je dolga, vendar hvaležna beseda. Kljub času, ki je vpričo ekonomskega obsednega stanja naklonjen le utalitarnim in naravoslovnim vedam, vse ostalo pa zavrača kot neproduktivno in potratno, zgodovina ohranja tisto temeljno radovednost in obsedenost s preteklikom, vlogo glavnega pojasnevalca človeškega kaosa in, hočeš nočeš, zadnjega sodnika, tudi ekonomije in politike.

Tukaj tako predstavljam tri publikacije, dve povsem zgodovinski in eno dramsko besedilo s kratko zgodovinsko študijo:

ČRNOMALJSKI ZBORNIK – zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta (izd. Občina Črnomelj, 2008, ur. Janez Weiss),

Črnomaljski zbornik je nastajal v letih 2006-2008, ko smo se odločili primerno obeležiti 600-letnico prve omembe Črnomlja kot mesta. Nastal je iz odkrite želje, da Bela krajina končno tudi sama izda kakšno publikacijo, v kateri bodo obravnavana pomembna vprašanja domače, tj. regionalne in krajevne zgodovine. Ker je zbornik izšel ob dveh pomembnih jubilejih mesta, je bil primarno osredotočen na Črnomelj, vendar v njem najdemo tudi dva članka, ki se ukvarjata s širšo zgodovino Bele krajine. Dr. Matjaž Bizjak iz ZIMK je v časopisu Kronika zapisal: »Gledano v celoti lahko Črnomaljski zbornik opišemo kot koristen in kvaliteten pripomoček strokovnjakom, obenem pa tudi kot zanimivo in privlačno knjigo za ljubitelje in laike; v vsakem primeru delo, vredno branja.«

Zbornik sestavlja šest prispevkov uveljavljenih avtorjev, dva članka dr. Phila Masona o arheološki podobi Bele krajine in Črnomlja, dr. Milana Lovenjaka o antičnih spomenikih iz območja Črnomlja, dr. Andreja Gasparija o meču iz Lahinje, dr. Mihe Kosa o državno-pravnem razvoju Bele krajine od srednjega do visokega veka ter dr. Borisa Golca o razvoju Črnomlja od prvih omemb do izgube notranje avtonomije. K celoviti vsebini bogato prispevajo tudi risbe akad. slik. Roberta Lozarja, ki prikazujejo približne rekonstrukcije Črnomlja in delov mesta v različnih časovnih obdobjih.

Črnomaljski zbornik je tako prvi zbornik, ki je izšel v Beli krajini in izpolnil preveliko vrzel v domačem izdajanju in zgodovinopisju, z njim pa je Črnomelj postal središče raziskovanja preteklosti Bele krajine. Občini Črnomelj se lahko le zahvaljujemo za pripravljenost izdati to delo nadregionalnega pomena, hkrati pa moram tudi izraziti upanje, da bomo v nekaj letih dobili nov, 2. Črnomaljski zbornik. Črnomaljski zbornik lahko kupite v RIC Bela krajina v Črnomlju, cena je 25 €.


Belokranjski zbornik

 

 

SCHNÖWIESEN – zadnji up gospode Črnomaljske (izd. JSKD območna izpostava Črnomelj, 2008, avtor G. A. Kruwell),

Le redko katero slovensko mesto se lahko pohvali, da je imelo plemiško rodbino širšega oz. večjega pomena. Rodbina gospodov Črnomaljskih in z njo Črnomelj se gotovo lahko. Dramo je odkril mag. Janez Kramarič ob pisanju dela Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti (1999) in s pomočjo mag. Janeza Kureta dobil kopijo drame, v slovenski jezik pa sem jo prevedel Janez Weiss. Izšla je pri JSKD OI Črnomelj, s podporo Občine Črnomelj v letu 2008. Pod vodstvom Helene Vukšinič je dramo v letu 2008 na odru črnomaljskega kulturnega doma izvedla Gledališka skupina ZIK, nato pa z njo gostovala še v Semiču, Metliki, Dolenjskih Toplicah in v Rijeki na Hrvaškem.

V našem prostoru sicer slabo poznana rodbina ima bistveno vidnejši pomen v zgodovinopisju avstrijskega prostora 17. st., kjer Črnomaljski (von Tschernembl) spadajo med vidnejše stanovske nosilce politične reformacije in protestantskega odpora zoper težnje habsburškega absolutizma. Najverjetneje je prav lik pomembnega protestantskega gornjeavstrijskega politika 17. st., Georga Erazma von Tschernembla (1567-1626), navdihnil knižničarja dunajske univerze, Gottlieba Augusta Cruewella, da je napisal dramo z rodbino gospodov Črnomaljskih, predvsem Kajetana in njegovega sina Erazma, v vlogi glavnih protagonistov. Drama je izšla leta 1911 in bila pozneje tudi izvedena v uglednem Burgtheatru na Dunaju. Drama polna zanimivih, tudi »misterioznih« elementov, se odvije v treh poznopomladnih dneh na Dunaju leta 1774, osrednje vprašanje ob kupu zanimivih zapletov pa je ekonomski obstoj rodbine. Prevodu dramskega besedila je dodana tudi krajša študija o zgodovini rodbine Črnomaljskih. Dramo Schoenwiesen lahko kupite v JSKD OI Črnomelj, cena je 15 €.  


SCHNÖWIESEN

 

 

KRONIKA 58 – Iz zgodovine Bele krajine (izd. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010, ur. dr. Miha Preinfalk).

Osrednji zgodovinski časopis za krajevno zgodovino, Kronika, izhaja od leta 1952 in je v tem dolgem obdobju ponudila bogato bero kvalitetnih člankov o zgodovini slovenskih regij, krajev in vasi. Uredništvo kronike ima poleg izdajanja časopisa s prispevki mešanih vsebin tudi cilj izdanja tematskih številk, večinoma po slovenskih regijah. V letu 2010 je tako prišla na vrsto tudi Bela krajina in v oktobru 2010 je izšla 58. Kronika – Iz zgodovine Bele krajine.

Pri tokratni Kroniki je sodelovalo 17 avtorjev, od tega nas je bilo tudi nekaj Belokranjcev. Kronika ponuja kar 21 člankov, ki prinašajo novosti in bodo temeljnega pomena za preučevanje belokranjske zgodovine. Urednik dr. Miha Preinfalk je zapisal: »Različne meje, ki so nekdaj (in še danes) ločevale Belo krajino od sosednjih pokrajin, niso mogle zaustaviti družbenih, kulturnih in verskih tokov, ki so prihajali iz vseh smeri, tako da je v Beli krajini še danes čutiti poleg slovenskih tudi hrvaške vplive. Po drugi strani pa je bila Bela krajina vedno malce samosvoja in drugačna od preostale Kranjske. Poleg geografskih danosti je to nedvomno tudi posledica njene srednjeveške samostojnosti v obliki grofije v Marki in Metliki. Tako se prav na primeru Bele krajine lepo kaže glavna značilnost zgodovine, ki pravi, da sedanjosti ne moremo razumeti brez dobrega poznavanja preteklosti.« Časopis Kronika – iz zgodovine Bele krajine, lahko naročite na naslovu www.odmev.zrc-sazu.si/kronika/, cena je za 10 €.


Kronika

 

Opozoril bi na predstavitev tematske številke časopisa Kronika, ki bo stekla 14. decembra 2010 v avli Kulturnega centra Semič. Vse zainteresirane vljudno vabim na predstavitev, na zainteresiranega bralca apeliram, da domačo knjižnico oplemeniti s temi deli in tako podpre delo raziskovalcev v bodoče.

 

Janez Weiss

BELOKRANJEC, november 2010, št. 11/XIII


Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.