Muzej Rudnika rjavega premoga Kanižarica Zgodba premnogih rok, truda, bolečine, poguma in odločnosti

Trinajst let je, kar je iz rovov premogovnika Kanižarica prišel zadnji premog. Leta 1997 je z gospodarskega zemljevida Bele krajine izginilo pomembno podjetje, ki je sodilo med naše največje gospodarske subjekte in je zaposlovalo množico ljudi. Premogovnik Kanižarica je bil vseskozi simbol trdega dela in neumornega duha belokranjskega človeka, ki je v svojem 140-letnem obstoju ponudil možnost zaslužka in s tem kruh številnim belokranjskih družinam.

Nanj od danes (10. julija) spominja Muzej Rudnika rjavega premoga Kanižarica. Odprtje predstavlja prvi korak pri razvoju stalne razstave o rudarski dediščini Bele krajine. Zbirka prikazuje geološko zgodovino Bele krajine s poudarkom na razvoju premogovniške kadunje v Kanižarici, zgodovino rudnika od njegovega nastanka leta 1857 do zaprtja, prosti čas rudarjev in tehnološki proces pridobivanja premoga iz rova vse do separacije.  Postavljena je v objektu izvoznega stroja in strojnice, obnovljen pa je tudi del rova pod njo. Ohranili so tudi izvozni stolp. Avtorji razstave so Janez Weiss (zgodovina rudnika, prosti čas in proizvodni proces) ter dr. Boštjan Rožič in Rok Brajkovič (geološka zgodovina Bele krajine).  Fotografije in nasvete pri nastajanju zbirke so prispevali avtor knjige Rudnik Kanižarica 1857 – 1997 Franc Klevišar, zadnji direktor rudnika Vladimir Breznik, rudarski inšpektor Andrej Lugarič, upokojeni tehnični vodja Tomislav Sekovanič, upokojeni jamski nadzornik Janko Škarjak in Tone Grahek. Kot je ob odprtju dejal Janez Weiss naj muzej za vedno spominja, da je bil v Kanižarici rudnik, da so tu rudarji težko delali pod zemljo, da je bilo nam zgoraj toplo.

Na ureditev rudarskega muzeja so mislili že, ko se je začel izvajati program zapiranja rudnika. Leta 1998 so začeli urejati podzemni rov, pred štirimi leti pa so izbrali stavbo za postavitev zbirke in jo začeli urejati. Obnovitvena dela so stala 250 tisoč evrov, ki so bili zagotovljeni v okviru programa zapiranja rudnika. Občina Črnomelj je poskrbela za ureditev prostorov, vitrine, panoje in celostno grafično podobo. Za našteto je namenila 11.500 evrov, od tega  je 4.500 evrov pridobila na razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Muzej bodo dopolnjevali in nadgrajevali tudi v prihodnjih letih.

Zbrane na odprtju so pozdravili likvidacijski upravitelj Rudnika Kanižarica v zapiranju – v likvidaciji Silvo Grdešič, direktor JSKD mag. Igor Teršar in župan Občine Črnomelj Andrej Fabjan. »Rudnik je svojevrstno opozarjal na nekatere temeljne težave našega belokranjskega prostora in nam kazal pot v prihodnost,« je dejal Fabjan. »Že okoli leta 1880 srečamo prošnje lastnikov premogovnika in železarne Gradac o nujnosti izboljšave prometne povezave, saj da obstoječe ceste zavirajo razvoj gospodarskih obratov. Železnica je nato prišla, skoraj štirideset let pozneje, prepozno, da bi rešila železarno Gradac. Te prošnje zvenijo moderno in lahko bi rekli, da so aktualne tudi dandanes, ko se borimo za gradnjo hitre cestne povezave v okviru 3. razvojne osi.«

V programu, ki ga je vodil Jaka Birkelbach, so nastopili rudarski oktet Velenje in recitator Rok Babič. Muzej bo po dogovoru odprt za skupinske oglede, za individualne pa ob sobotah med 9. in 11. uro.

Andreja Milavec

Muzej Rudnika rjavega premoga Kanižarica prikazuje rudarsko zgodovino Bele krajine, katere najpomembnejši del je ravno nastanek in razvoj premogovnika Kanižarica. Muzej je ločen v tri dele: muzejsko zbirko, izvozni stolp in rudniški rov. Muzejska zbirka zajema naslednje vsebinske celote:

-         geološko zgodovino Bele krajine, v kateri je predstavljen geološki razvoj območja današnje Bele krjaine in nastanek kanižarske premogovniške kadunje,

-         zgodovino premogovnika Kanižarica, v kateri je predstavljena zgodovina premogovnika od nastanka 1857 do zaprtja 1997,

-         proizvodni proces pridobivanja premoga, v katerem je predstavljena pot premoga od delovišča v jami do peči,

-         življenje ob rudniku, v katerem je predstavljeno kulturno in športno življenje rudarjev.

Vsi štiri vsebinski sklopi ponujajo obiskovalcu muzeja celovit pogled na zgodovino rudnika, delo v njem in življenje ob njem. Drugi del muzeja predstavljata izvozni stolp in rudniški rov. Oba služita za predstavitev dela v rovu in rudniškega ambienta. Muzej tako poda celovito sliko nastanka in razvoja premogovnika Kanižarica in obiskovalcu ponudi vpogled v rudarsko dediščino Bele krajine.