Sreda, 26. Februar 2020, 06:50

Novice

Krokarije: Ceste in kolovozi

Petek, 30. Julij 2010, 08:58

Po končno in dokončno zgrajeni dolenjski avtomobilski cesti sem se prvič peljal kmalu po odprtju.  Užival sem sto, no, ja, sto trideset ne uro. Počutil sem se kot car, kot pravi Evropejec, nič več Balkanec, ki bi imel Cesto bratstva in enotnosti, ki so jo zgradili mladinske delovne brigade, za pristajalno stezo. Za civilizacijski dosežek prejšnjega stoletja. To je to. Konec cijazenja mimo zaradi poteka ceste sprtega Trebnjega. Konec kolon, obvozov, semaforjev, na stotine prometnih znakov z narisanimi fizičnimi delavci na njih, konec  razrahljanih živcev, zmanjšanje prometnih nesreč s smrtnim izidom. Pridobitev za del južne Slovenije, za številne Bosance, ki se konec tedna vračajo iz obljubljene dežele, ki ravna z njimi kot s sužnji, domov. Čez Kolpo, tja, kjer še ni Evrope, kjer jedo sendviče, ki to so, in ne dveh kosov kruha s...

Krokarije: Normalni in nenormalni

Četrtek, 1. Julij 2010, 08:44

Vsi smo bolj ali manj neumni.  Eni pijejo kot neumni.  Drugi jedo kot neumni.  Tretji kradejo kot neumni.  So pa tudi takšni, ki delajo kot neumni.  Ti zadnji so še najbolj - neumni.   Približno tako je zapisal pred leti Dušan Radović za eno svojih radijskih oddaj Dobro jutro, Beograd.   V žgočih  razpravah o vstopu bratske Hrvaške v Evropsko unijo nemalokrat slišim, da se normalni ljudje s te in one strani meje dobro razumemo. Da normalni Slovenci radi hodimo na hrvaško morje, tako kot radi obiskujejo slovenska smučišča normalni Hrvatje. Da pravzaprav delajo zgago med Slovenci in Hrvati tako hrvaški kot slovenski politiki, ki so preveč obljubljali svojim državljanom, zdaj pa teh obljub enostavno ne morejo požreti oziroma jih ne morejo izpolniti. Ulovili so se v lastne zanke, v...

Krokarije: Popuščanja

Sreda, 30. Junij 2010, 22:15

Imeti koga rad, ne pomeni dovoliti mu prav vse. A kot si najbolj debeli ljudje kdaj pa kdaj privoščijo izlet v slaščičarno, je pogled skozi prste pri vzgoji otroka kdaj pa kdaj prava poslastica. MELBOURN, avgust 2008 Ni se mi dalo stikati po trgovinah. Sedel sem na klop in se prepustil slabim sončnim žarkom avstralske zime. Vrvež ne ulici, mavrica ljudi, Babilon jezikov. Brezdomec za mojim hrbtom je brskal po košu za odpadke. Breskve, ki sem jih kupil na stojnici, so bile vražje drage. Iz dremeža, ki se polasti človeka, ko nima kaj početi in o čem pametnem razmišljati, me prebudi otroški jok. Daleč stran, na zahodu dolge ulice uzrem otroka in žensko. Otrok glasno, ja, histerično, trmasto joka, seda na hladna tla in vleče žensko v nasprotno stran, kot želi. Uveljavljata vsak svojo voljo. Mulec, skoraj razcefran od joka, tuli, ker ni...

Krokarije Tonija Gašperiča: Daljinec

Sreda, 2. Junij 2010, 20:52

DALJINEC   Najlepše je biti povprečje. Konfekcija. Konfekcijske hlače. Konfekcijska obleka. Konfekcijska srajca. Konfekcijski čevlji. Konfekcijska pamet. Če štrliš iz konfekcijskega okvira, si moteč. V najboljšem primeru malce čuden. Poglejte. Če me žena še tako žgečka po podplatih in med nožnimi prsti, se ob gledanju Naše male klinike ne morem niti nasmehniti. Nemalo ljudi menda poka od smeha ob Đurovih domislicah. Prijatelji mi svetujejo, naj se ne mučim in da naj uporabim - daljinec.   Dalje: razburijo me neumne reči. Na primer resničnostni šovi. Ne morem razumeti, da lahko kdo ure in ure bulji v ekran, gleda in čaka, kaj se bo zgodilo. In malokdaj se kaj zgodi. Če te ne navdušujejo zdrahe, čvekanja, blebetanja, nimaš kaj videti ne slišati. Razen morda ritko kakšne pijandure, ki...

Krokarije Tonija Gašperiča: Dodana vrednost

Petek, 30. April 2010, 20:50

DODANA VREDNOST Bil je mlad in živčen, ker še ni bil bogat. Lahko nam, fosilom, ki dobivamo penzije, za katere morajo garati oni. Tako je mislil in tako mi je vrgel na krožnik pred glavno jedjo. Odojček z ražnja. Z vsako svojo besedo je sledil kapitalu. Vse bi poasfaltiral, digitaliziral, samo da bi prišel do denarja. V mreže bi polovil ptice selivke, iz marjetic, rumenih in glasnih, bi skuhal čaje, štorklje, ki so se pravkar vračale v te naše bele kraje, pa bi postrelil, jih nagačil in spravil v vitrine v muzeju, kjer je itak shranjena navlaka prejšnjih obdobij. V mojih očeh, dvakrat se je zapičil vanje, je iskal dodano vrednost. Pa to ni bila Snežana iz Beograda, saj ni mogel vedeti zanjo. Tista Snežana, ki se je neke zime petinsedemdesetega leta zvlekla v hotelu Jugoslavija pod rjuho, s katero sem bil pokrit, in me kot lipicanca...

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.