Prijazen, kot sem, dobim dnevno najmanj pet košaric. Že dopoldne. Do desete ure, ko prilezejo na plan še tako zaležani upokojenci. Da ne bi sam srkal kave v katerem skoraj praznem lokalu, vabim. Levo in desno. Ženske in moške, naj se mi pridružijo. Častil bi, kar tako. Pa še tak celodnevni postopač nima časa. Ne vidi se ven iz dela.   Vrsto let smo šli vsaj trikrat letno  jest ribe. Nato dvakrat. Lani samo še enkrat. Letos se nismo...

Vsaj enkrat mesečno prejme moja žena razkošno ovojnico, na kateri s srebrnimi ali zlatimi črkami piše, da jo je treba odpreti takoj, sicer ne bo dobila nagrade, ki je rezervirana prav in samo za njo - gospo Gašperič. In gre za bajne nagrade. Za avto mercedes, za deset ali dvajset tisoč evrov, za štirinajstdnevno brezplačno  sanjsko križarjenje po Sredozemlju. Da bi to osvojila, ji ni treba narediti nič...

Dež je simfonija narave. Vsaka kaplja, če imamo le malo domišljije, zveni po svoje. Kot bi...

V meni je na tisoče jeseni. Meglenih, z oblaki kot kravjimi vimeni, z jetičnimi sončnimi žarki,...