Sobota, 15. December 2018, 18:46

Krajinska fotografija

Torek, 16. Marec 2010, 20:23

Svetloba

Z našo serijo člankov želim spodbuditi bralce k bolj kreativno uporabljenem fotoaparatu, ki je danes domala že v vsakem žepu ali ženski torbici. Krajinska fotografija je nedvomno tista, ki nas prvotno pritegne, saj nas krajina obdaja povsod kamor pač gremo. V Beli krajini nam izjemnih krajinskih pejsažov resnično ne manjka.

 

Oba krajinska parka – Kolpa in Lahinja, reke, jezovi, vinogradniška pobočja in še kaj nam dajejo obilo presenetljivih motivov in večkrat ugotovimo, da nam ni potrebno potovati nekaj sto km daleč, da ujamemo včasih prav osupljive krajine v svoj objektiv.

 

Uporaba le nekaj kreativnih tehnik in nasvetov pri tej zvrsti pa fotografijo občutno izboljša in jo napravi všečno, če že ne umetniški izdelek, pri tem pa ni nujno uporabiti posebno dodatno opremo, razen morebiti v slabih svetlobnih pogojih stojalo.

 

 Najprimernejša svetloba za fotografiranje krajine je jutranja in popoldanska ali večerna svetloba, vsi ostali deli dneva delujejo svetlobno trdo, še posebej v sončnem vremenu.

 

 Če imamo možnost ročne nastavitve, uporabimo najmanjšo možno zaslonko, zaradi čimvečje ostrine v globino, sicer pa imajo mali kompaktni aparati tudi nastavitve za fotografijo krajine – uporabimo jo le v idealnih svetlobnih pogojih.

 

Svetloba

 Pozornost usmerimo v kompozicijo – npr. manjša vejica v vogalu fotografije lahko napravi neverjetno spremembo v dojemanju fotografije, vsekakor pa upoštevamo že omenjeno pravilo tretjin. Tako imenovane kontaktne točke se lahko pojavljajo v različnih oblikah npr.  zgradba, zanimivo drevo, kamen ali stena, obris itd. Taka točka naj, če je le mogoče, predstavlja tudi simbol pokrajine – npr. v Beli krajini brezo, mlin, tipičen kraški element (npr. vrtača, kamen).

 

 Pri fotografiranju jezov, ki jih je predvsem na Kolpi veliko, je dobro zajeti le tega v diagonalo fotografije, pozorni pa moramo biti tudi na čas osvetlitve, če fotografiramo brez avtomatskih nastavitev, naj bo čas čim daljši zaradi lepe zabrisanosti vodotoka.

 

  Izberemo pravilno stojno točko – spomladi se je dobro malo pripogniti oziroma počepniti ter zajeti v krajino tudi zgodnje spomladanske cvetlice, kot je vidno v spodnjem primeru, kjer sem fotografiral spomladanski žafran ( seveda lanski) z razlito  Lahinjo pod Zorenci v ozadju. No, jez pa je seveda na Kolpi v Adlešičih fotografiran v mrzlem zimskem času.

 

Svetloba

Tekst in fotografiji: Peter Ambrožič

 

BELOKRANJEC, februar 2010, številka XIII/2

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.