Sobota, 15. December 2018, 18:47

Kje so, kaj delajo: Uroš Vranešič

Ponedeljek, 17. Januar 2011, 08:26

Uroš Vranešič

Uroš Vranešič  je 27-letni Tribučan, ki se najraje sprehaja po gozdu. Ta hobi pa je postal tudi njegova kariera.

 

Kaj si študiral in kje delaš?

Po uspešnem zaključku izobraževanja na Biotehniški fakulteti, oddelka za gozdarstvo v Ljubljani (za diplomsko nalogo sem prejel tudi Prešernovo nagrado Biotehniške fakultete) sem se kot univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva zaposlil na Zavodu za gozdove Slovenije s sedežem na krajevni enoti Črnomelj. Tukaj delam tretje leto, od tega sem bil prvo leto pripravnik, in po opravljenem strokovnem izpitu so me zaposlili na mesto vodje revirja na območju Planine oz. Mirne gore.

 

Vsi pravijo, da so gozdovi naše največje naravno bogastvo, obenem so pa tudi obnovljivi vir energije. V Sloveniji gospodarimo po načelu sonaravnosti, mnogonamenskosti in trajnosti. Prav zaradi zagotavljanja trajnosti donosov iz naših gozdov (in seveda vseh ostalih funkcij, ki se pojavljajo v gozdnem prostoru) izdelujemo gozdno-gospodarske načrte ter gozdno-gojitvene načrte, ki so podlaga, da lastnikom gozdov strokovno svetujem pri izbiri drevja za posek. Sodelujem pri strokovnih presojah ob izdaji soglasij za posege v gozdni prostor, pri trasiranju gozdnih prometnic, spremljam stanje in razvoj populacij prosto živečih živali, spremljam zdravstveno stanje naših gozdov in predpisujem ukrepe ob morebitnem povečanju škodljivih žuželk. Velikokrat vodim otroke iz vrtcev in šolarje iz osnovnih šol z obeh stani Gorjancev  po gozdni učni poti Planina – Mirna gora ter jim razložim in podučim od delovanju gozdnega ekosistema. Pa še in še bi lahko našteval …

 

Kaj imaš najraje pri svojem delu?

Delo je precej pestro in zanimivo, saj veliko časa preživim na terenu, kjer zajemam podatke, katere nato v slabem vremenu spravim na papir. Na terenu mi le redkokdaj zazvoni mobilni telefon, pa  ne da ne bi imel klicev, ampak na srečo (ali žalost) ni signala operaterjev. Precej zanimivo je tudi vodenje predšolskih otrok po gozdni učni poti, saj ti s prisrčnimi vprašanji polepšajo dan.

 

Si bil že kdaj v nevarnosti?

Se je že zgodilo, da sva se z medvedom srečala na  štiri oči, sicer pa težko rečem, koga je bilo v tistem trenutku bolj strah, mene ali medveda.

 

Ob delu še študiraš?

Ja, po končani fakulteti sem bil še poln elana in študijske volje, obenem sem pa razmišljal, da bi bilo dobro obstoječe naravoslovno znanje nadgraditi še z ekonomskim, zato sem  se vpisal na podiplomski študij ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Lahko rečem, da sem za prvi letnik uspešno  opravil večino izpitov. Ampak trenutno je študij v fazi mirovanja. Upam pa, da bom tudi to z malo volje enkrat uspešno zaključil.

 

Kaj je botrovalo tvoji odločitvi, da se preseliš nazaj v Belo krajino?

Že med časom študija sem  vsako poletje delal preko študenskega servisa , tako sem si nabiral prve prepotrebne izkušnje, ki so mi kasneje koristile pri študiju. Obenem sem spoznal tudi veliko ljudi in ob malo začetniške sreče se je izkazala možnost prve zaposlitve v domačem kraju, kar sem tudi izkoristil in sedaj sem tukaj, kjer sem.

 

Pogrešaš Ljubljano?

Kdor reče, da Ljubljane ne pogreša, mu skoraj ne bi verjel. Tam se vedno kaj dogaja. Med študijem skleneš prijateljstva dobesedno z vseh koncev Slovenije, tako da se velikokrat še vedno dobimo kje na kakšni kavi v Ljubljani in kakšno rečemo. Rad imam tudi šport, zato kar pogosto zaidem na košarkaško tekmo Olimpije v Stožice, kot tudi na kakšen dober koncert, tudi v tujino.

 

Kako bi opisal svoje življenje v Beli krajini?

Jaz uživam tu. Dobro je zagotovo to, da zaenkrat živim še nekako v zdravem in mirnem okolju, daleč stran od mestnega vrveža. Po drugi strani nas pa prometna in informacijska tehnologija nekako omejujeta pri hitrejšem napredku. Na srečo nas Belokranjce skupaj drži ta lokalpatriotizem, da v ključnih trenutkih držimo skupaj.

 

Kje se vidiš čez 5 let?

Jaz močno upam, da bom delal nekje v gozdarski panogi še naprej, saj pri delu uživam in mi je v veselje. Ali bo to v domačem okolju ali kje dlje, pa v tem trenutku zelo težko rečem.

 

Katarina Papič

Belokranjec, december 2010, št.12/XIII

Dodajte komentar




Komentarji

Marko, 22.01.2011, 17:15
Uroš je car! ko sem to bral, sem si prav predstavljal kako odgovarja na ta vprašanja! še posebej, če pogreša LJ...

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.