Sobota, 15. December 2018, 18:47

Kje so, kaj delajo: Tina Kocjan

Četrtek, 30. September 2010, 10:48

Tina Kocjan

Tina Kocjan iz Tanče Gore je z glasbo povezana odkar pomni. Stara je 23 let in je ponosna članica Tamburaškega orkestra Dobreč, poleg tega pa se ukvarja tudi s petjem. Trenutno največ časa preživi v Ljubljani, kjer na Filozofski fakulteti študira slovenski jezik in književnost.

 

Če bi lahko še enkrat izbirala študij, bi izbrala enako smer?
Če bi bila ponovno stara 18 let in bi bila tik pred vpisom na katerikoli študij, se zagotovo ne bi odločila za slovenščino. Ta študij zahteva popolno predanost in ob številnih drugih (neštudijskih) obveznostih je to zelo težko doseči. Pogrešam tudi več mobilnosti, fleksibilnosti, prakse in še marsikaj drugega. Včasih mi je žal, da se nisem odločila za kakšen lažji študij.

Kako si popestriš življenje v Ljubljani?

Prostega časa imam zelo malo, vendar si ga vedno priborim. Najraje grem na daljši sprehod, po možnosti v naravo, ponavadi na bližnji Rožnik, v »nezimskem« času pa tudi rolam in tečem. Dobro mi dene tudi kak babji čvek ob kavici.

Nameravaš po končanem študiju ostati v Ljubljani?

To ni ravno moja želja. Raje bi živela v Beli krajini, saj me nanjo veže preveč ljubih stvari. V Ljubljani se večkrat počutim paralizirano, čeprav je mestno življenje veliko bolj prijazno do posameznika, ki je mogoče "drugačen". Človek ima več možnosti osebnega in kreativnega razvoja, nikogar ne briga kaj si, kaj delaš … Odločilen faktor bo zagotovo možnost zaposlitve.

Kaj ti v življenju največ pomeni?

V življenju mi največ pomenita družina in osebna svoboda. Mojo družino sestavljajo starši, brat, sestra, partner, naše živali, naša hiša, prijatelji, narava. Imam torej precej veliko družino, ki mi vedno stoji ob strani in me dopolnjuje. Brez te družine ne obstajam. Nikoli pa nisem marala prisile, posesivnosti in pritiska v kakršni koli obliki. V vsaki stvari, ki jo počnem mora biti še nekaj »manevrskega« prostora, da lahko diham.

 

Kaj ti pomeni glasba?

Glasba je moje zatočišče, kamor lahko zbežim kadarkoli. Je moja najboljša prijateljica in tega mi ne more nihče vzeti. Kar pa ne pomeni, da pojem ali igram vsak dan. Včasih je dovolj že nekaj taktov kake melodije, ki si jo mrmram oziroma žvižgam, ali pa verz kake pesmi, ki ga nosim v glavi, ali komad po mojem okusu, ki se pravkar vrti na radijski postaji. Sebe najlažje izražam skozi glasbo. Vsa čustva, občutja, tako pozitivna kot negativna, izlijem v verze in jih poosebim s svojo interpretacijo.


Si prej pričela igrati tamburico ali si pred tem pokazala svoj pevski talent?

Tamburico (brač) igram več kot deset let -  koliko več, ne vem natančno. Sem ponosna članica Tamburaškega orkestra Dobreč, ki je že šesto leto zapored državni prvak v tamburaški glasbi. Pojem odkar pomnim. Prvi nastop pred publiko, ki se ga še danes zelo živo spominjam, je bil v mali šoli. Pela sem pesem Ježek teka teka.

 

Zelo uspešno si tekmovala v oddaji Spet doma. Kako bi opisala to izkušnjo?

Moje sodelovanje v oddaji Spet doma pomnim kot zelo lepo izkušnjo, vendar ne vidim več smisla, da se to še kar naprej omenja v povezavi z mojim imenom. To je preteklost, treba je stremeti v prihodnost. Lahko pa dodam, da so Mario in njegovi sodelavci ekipa, s katero bi si vsak želel sodelovati. Takrat sem dobila kar nekaj ponudb, vendar nisem imela prave podpore in močnega finančnega zaledja, zato nisem nobene sprejela.


Si sploh želiš biti na „sceni“?

Scena – odvisno, kako si jo nekdo predstavlja. V smislu nenehnega medijskega izpostavljanja si je ne želim več, nisem oseba za to. Ne hrepenim po avtorski glasbi in izdajanju čim več lastnih albumov. Nič več. Želim pa si veliko nastopov s kvalitetno manjšo zasedbo, ki bi izvajala čim bolj akustično interpretirano glasbo in k temu tudi stremim. Mislim, da mi nastopanje s skupino in orkestrom ni dovolj (pa brez zamere, fantje in dekleta), saj človek z leti marsikaj preraste in začne drugače gledati na določene stvari. Ne vem, času dajem čas.


Pripravljaš kaj novega na glasbenem področju?

Letos sem se vpisala v glasbeno šolo, smer solopetja. Rada bi izpopolnila vokalno tehniko (čaka me veliko dela) in utrdila glasbeno teorijo. Moja učiteljica petja je Vera Danilova.  Pedagoginja, mojstrica v pravem pomenu besede in predvsem človek. Z njenim načinom poučevanja se mi zdi vsaka ovira še kako premagljiva.

 

Z glasbo pa je povezan tudi tvoj partner Tomaž. Igra pri Zlatih muzikantih. Ti je že dal kakšen super nasvet, ki ga ne boš nikoli pozabila?

Ja, res je. Tomaž je član Zlatih muzikantov, kjer igra brač in poje spremljevalni vokal. Poleg tega igra bobne, bas in akustično kitaro. Žal nima nobene formalne glasbene izobrazbe, ima pa neverjeten posluh, ritem in občutek. Sliši vse. Glede kritike pa… jaz sem »ta grozna« (bolj stroga) oz. jaz sem tista, ki takoj povem, kaj je po mojem mnenju v redu, kaj ni. Tomaž pa najprej molči, povzame celotno sliko in potem na prijazen način to tudi pove. V prepirih glede glasbe ponavadi popustim jaz, v drugih situacijah pa …(smeh)

 

Katarina Papič

BELOKRANJEC, semptember 2010, št.9/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.