Sobota, 15. December 2018, 18:47

Kje so, kaj delajo: Martin Banovec

Ponedeljek, 30. Avgust 2010, 10:26

Martin Banovec

27- letni Martin Banovec iz Kota pri Semiču, ima veliko talentov in ambicij. Je diplomirani farmacevt, ki se v prostem času najraje ukvarja s petjem.   

 

Zakaj si se odločil za študij farmacije?

Že v osnovni šoli so me zanimali naravoslovni predmeti kot so matematika, fizika, kemija, tehnika, poleg teh pa sem imel rad tudi glasbeni pouk. Enako je bilo tudi v gimnaziji, kjer sem nekako že od prvega letnika razmišljal tudi o svojem študiju. Zanimalo me je več stvari: strojništvo, gradbeništvo, fizika, farmacija; pri dokončni odločitvi sem v ozir vzel tudi možnost zaposlitve - razmišljal sem o dobri službi v bližini domačega kraja...

 

Kje trenutno delaš?

Trenutno delam v tovarni zdravil Krka d.d. v Novem mestu in sicer kot tehnolog v obratu Notol. Moram priznati, da je bil prehod s študija v farmacevtsko industrijo zame kar velika sprememba, saj se pravzaprav vse začne znova. Spoznati moraš nove ljudi, se navaditi na novo okolje, sprejeti nov življenski ritem, ob vsem tem pa moraš svoje delo opravljati kar najbolje po svojih zmožnostih in ga imeti rad. Danes, po dveh letih dela v Krki lahko rečem,  da mi je delovno okolje in delo samo postalo domače ter ga z veseljem opravljam.

 

Ti tvoja služba ponuja zadostno mero izzivov?

Krka mi nudi izjemno paleto možnosti za dodatno izobraževanje in osebni razvoj. Sam na primer obiskujem tečaj angleščine in računalništva, podjetje pa mi omogoča tudi podiplomsko izobraževanje - doktorski študij farmacije, ki ga trenutno obiskujem na univerzi v Ljubljani. Moj delovnik je na eni strani sicer naporen, po drugi strani pa me izjemno krepi, saj vsak dan v službi prinese nove izzive, s katerimi se zares z veseljem soočam.

 

Meniš, da je v Beli krajini dovolj možnosti za zaposlitev mladih ljudi?

Za nekatere poklice je dovolj možnosti za zaposlitev, za nekatere druge žal še ne. Tudi sam bi si želel, da bi se študentje po končanem študiju vrnili nazaj v Belo krajino in se tukaj zaposlili. Morda smo glede tega tudi malo preveč razvajeni in če naše delovno mesto ni čisto pred vrati, se že nekam selimo. Če malo pogledamo naprednejše države, vidimo, da je dnevna migracija ljudi na delo, tudi po več sto kilometrov na dan, normalna. Osnova za to je dobra in hitra prometna infrastruktura. Dokler bo na primer vlak iz Semiča do Ljubljane potreboval dve uri in pol, se bodo ljudje v Ljubljano raje preselili! Podobno težavo imamo tudi na belokranjskih cestah - predor skozi Gorjance je za nas nujno potreben! Ko bodo te ovire odpravljene, bo imela Bela krajina neizmerno boljšo možnost industrijskega razvoja (več možnosti za zaposlitev) in manj “bega možganov”.

 

Kakšne načrte in želje imaš za prihodnost?

Velikih iluzij o prihodnosti si nisem nikoli ustvarjal. Kot verjetno vsak, imam tudi jaz svoje želje tako glede osebnega, kot poslovnega življenja. Trenutno bi rad ostal zdrav in v dobri kondiciji še naprej, če bo pa kdaj slučajno kakšna ohcet bom pa to že pravočasno obesil na veliki zvon. (smeh)

 

Glasba te spremlja že od malih nog?

V osnovni šoli so me starši vpisali v glasbeno šolo in dobro se spominjam, da mi takrat ni bilo ravno veliko do tega - seveda sem se raje podil za žogo, kot pa doma sedel za klavirjem. Kljub temu sem v času gimnazije uspešno zaključil nižjo glasbeno šolo in s tem osvojil osnove igranje klavirja in glasbene teorije.

Glasba je zame predvsem užitek in sprostitev, zato za zdaj na tem področju nimam posebno velikih načrtov. Že nekaj časa aktivno sodelujem v Kulturnem društvu Orel, v okviru katerega z bratom vodiva dva zbora. Poleg tega z veseljem pojem tudi v moškem zboru Sv. Štefan ter s prijatelji v raznih manjših priložnostnih sestavih. Po krajšem izobraževalnem premoru, sem se v času študija v Ljubljani ponovno vpisal v glasbeno šolo in sicer na oddelek solopetja, ki ga ob delu obiskujem še danes. Da ne pozabim, od lanske jeseni vodim tudi semiške klobukarje, s katerimi nastopamo ob raznih priložnostih v Semiču in okolici.

 

Imaš brate in sestre? Kako se razumete med sabo?

Da, imam dva brata in dve sestri in z vsemi se dobro razumem. Tako med seboj kot s starši imamo vedno poštene in iskrene odnose. Družina kot osnovna celica družbe mi veliko pomeni in upam, da si jo bom tudi sam kdaj ustvaril.

 

Živiš v Kotu pri Semiču. Si kdaj razmišljal o selitvi?

Vse svoje življenje živim tu in tudi po končanem študiju sem se z veseljem vrnil v domači kraj. O selitvi ne razmišljam, saj imam tukaj vse, kar potrebujem. Kot sem že omenil, si želim le boljšo cestno infrastrukturo, ki bi omogočala hitrejšo in prijetnejšo vožnjo. Resnično ne bi želel, da bi bila zelo slaba cesta Gaber-Podturn, po kateri se vsak dan vozim v službo, vzrok, da se preselim bližje Novemu mestu.

 

Kakšen je zate idealen dopust?

Idealen dopust!? Hmm... Rekel bi raje lep dopust - enega sem ravno preživel z dekletom na Pagu.

 

V Črnomlju se odvija Črnfest ... se boš udeležil kakšne prireditve? Se ti zdi da se je Bela krajina v tem smislu prebudila? (Črnfest, Schengenfest, Teden kulture na placu, Poletje na Vinici ...)

Glede glasbene podobe Bele krajine bi dejal, da se počasi izboljšuje, čeprav v nekaterih ozirih še vedno zelo zaostajamo za ostalimi slovenskimi regijami. Če pogledamo petje, ima na primorskem skoraj vsak večji kraj številčen in kvaliteten zbor - v Beli krajini pa predvsem na posvetnem področju (razen ženske vokalne skupine Lan) žal ni perspektivnega zbora. Tudi akademsko izobraženih glasbenikov, ki so lahko s svojim znanjem nosilci sprememb, imamo premalo. No, kolikor spremljam utrip v glasbenih šolah pri nas, lahko rečem, da se je kvaliteta pouka v zadnjih letih zelo izboljšala in prepričan sem, da se bo to sčasoma odrazilo tudi v dvigu splošnega glasbenega (kulturnega) nivoja. Če se le da, se vsako leto v poletnem času z veseljem udeležim kakšnega koncerta v Beli krajini.

 

Katarina Papič

Belokranjec, avgust 2010, št.8/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.