Sobota, 15. December 2018, 18:46

Kje so, kaj delajo: Maja Zupančič

Petek, 30. April 2010, 20:30

maja april

Maja Zupančič iz Črnomlja končuje študij modnega designa v Belgiji na Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Antwerpnu. Med študijem si je privoščila dveletno pavzo, kar je izkoristila za delo kot asistentka v Parizu.

 

Kako si se znašla na Kraljevi akademiji?

Po končani gimnaziji sem se vpisala na NTF (Naravoslovno tehniška fakulteta) v Ljubljani, smer oblikovanje tekstilj in oblačil. Že po prvih mesecih študija se je žal izkazalo, da je izobrazba na katastrofalnem nivoju, da si po diplomi nezaposljiv in neizobražen. Začela sem raziskovati druge možnosti. Z eksplozijo digitalnih medijev v tistem času sem k sreči imela vpogled v aktualno. Ugotovila sem, da sta za študij mode najboljši dve izbiri: Royal Academy of fine arts Antwerpen ali Central St. Martins London.  Belgijski design mi je bil bolj blizu, zato sem se odločila, da poskušam. Opravila sem sprejemne izpite, naprej se je zgodba odvijala sama. 

 

Kako zgleda tvoje obštudijsko življenje?

Študij  vzame 99 odstotkov mojega časa. Ostalo izkoristim za spanje (smeh). Edino kar uspem delati poleg študija, skoraj kot nujno zlo, je bikram yoga. Fizično moraš biti v dobri formi, ker je študij zelo stresen.

 

Kaj zate pomeni pojem moda?

Moda je industrija, ki se je razvila iz primitivnega obrtništva tkanja in izdelovanja nakita, v nekontroliranega giganta. Kot večina industrij v današnji dobi se tudi moda spopada s hitrimi ekonomskimi in tehnološkimi spremembami pod vplivom globalizacije. Večina modnih znamk se težko bojuje z neprimerljivimi pogoji »fast fahion-a« (hitra potrošniška moda), ki so na področju mode z neusmiljenim kopiranjem, krajo intelektualne lastnine in poceni delavno silo spustile raven dojemanja oblačil in kulturo oblačenja na raven hamburgerja. Večina modnih znamk, razen ustaljenih monopolov prestižnih hiš (Louis Vuitton, Chanel, Dior ...), težko tekmuje z nekorektnimi  pogoji, ki jih narekuje potrošniška moda. Spoštovanje tradicije skupaj z novimi tehnologijami in visoka mera znanja in kreativnosti je edina realna možnost za obstoj manjših modnih hiš, ki še zmeraj vztrajajo s produkcijo, bazirano na jugu Francije in Italije in prisegajo na kvaliteto in tradicijo.

 

Katere specifike ima belgijska kultura in karakter ljudi?

Glede na to, da je šola internacionalna, sem spoznala veliko različnih stereotipov vsakega kontitenta. Od Japoncev do Srbov. Zaradi velike količine dela večino časa preživimo kolektivno v svoji kapsuli. Po pravici povedano pravih Belgijcev niti ne poznam veliko. So pa podobni Nizozemcem, nedostopni, v prvem stiku hladni. Glavna pozitivna razlika med Slovenci in Belgijci, ki jo lahko izpostavim, je pozitivna tekmovalnost, ki se v Sloveniji žal ustavi pri zavisti. Tukaj izobrazba in sistem deluje zelo produktivno. Če je nekdo v nečem dober, to vzame kot primer, se od njega uči in ustvari nekaj svojega. Pri nas se žal večinoma  konča pri neproduktivni zavisti, ki je meni še zmeraj nerazložljiv fenomen.

 

Kakšne izkušnje ti je prineslo delo v Parizu?

Delo in življenje v Parizu je bilo zame zelo pozitivna izkušnja. Še posebej, ker je med samim študijem beseda industrija skoraj tabu. Študij je zelo abstrakten, prvotnega pomena je koncept. Raziskovanje meja novih percepcij, tehnologij ... Delo v resničnem svetu je pristanek na realna tla. Delala sem kot asistentka pri znamki Yohan Serfaty. Hitro sem morala dojeti pot od kreativnega procesa, raziskovanja, oblikovanja do produkcije končnega izdelka,  prodajnih agentih, prezentacij ... Zelo poučno je bilo delo v velikem timu. Videla sem, kako pomemben je vsak faktor, vsak človek, tako dober manager kot dobra šivilja. Koliko različnih znanj se preplete, preden je končen produkt na policah nekega konceptualnega butika!

 

Kakšni so tvoji načrti po končanju študija?

Ne vem še. Glede na pridobljeno znanje na akademiji se lahko odločim za več smeri, ena od teh je tudi teater, ki me je zmeraj zanimal. Glede na trenutno ekonomsko stanje so globalno gledanje možnosti nekoliko manjše kot pred nekaj leti, vendar se z močno voljo, pravo idejo in konkretnim znanjem da doseči marsikaj. Z ambicijo je včasih dobra kombinacija majhna mera naivnosti, vendar pa je zelo pomembno, da  dolgoročno gledaš na stvari realno in veš, do kje lahko dejansko sežeš.

 

MAJA PAPIČ

 

BELOKRANJEC, april 2010, številka 4/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.