Torek, 10. December 2019, 07:31

Iz materilane dediščine Bele krajine: Nagrobnik Ivana Živkoviča iz Črnomlja

Nedelja, 17. Oktober 2010, 13:20

Nagrobnik Ivana Živkoviča iz Črnomlja

V dosedanjih prispevkih smo si večinoma  ogledovali materialno dediščino in napise iz časa prazgodovine in antike, z redkimi izleti v srednji vek. V tokratnem pa si bomo ogledali zanimiv nagrobnik iz novega veka, točneje leta 1626, ki se nahaja v cerkvi Sv. Duha v Črnomlju in poleg rekonstruiranega poznoantičnega mozaika ter prezbiterija poznoantične cerkve, tvori del njene kulturno-zgododovinske identitete.

 

Cerkev Sv. Duha se nahaja zelo starih kulturnih tleh v JV kotu starega mestnega jedra Črnomlja. Med izkopavanji v letih 1989-1991 je ob njej in pod njenimi zidovi odkril dr. Phil Mason ostanke prazgodovinske naselitve in poznoantične naselbine. Najlepšo najdbo pa predstavlja poznoantični mozaik najden v južnem delu ladje, ki je bil del okrasitve zgodnjekrščanske cerkve (glej Belokranjec, maj 2010). V času srednjega veka je na lokaciji cerkve stala stolpasta zgradba, najverjetneje obrambne narave, ki je varovala JV del mesta in bila ločena od mesta z globokim jarkom. Ta stavba je zaradi neznanih razlogov bila do sredine 15. st. porušena, na njeni lokaciji pa je bila postavljena cerkev Sv. Duha. Najstarejši pričevalec o njej je v kratkem prepisu ohranjena listina iz leta 1487, ki govori o vzpostavitvi beneficija (cerkvene posesti) za branje maše, ki jo je izdala Doroteja Hoerman, vdova po premožnem prebivalcu Črnomlja, in cerkvi oziroma njenemu beneficiju podarila vrsto posesti.

 

Sledov o nadaljnji zgodovini cerkve je malo.Leta 1526, po veliki turški zmagi nad ogrsko vojsko v bitki pri Mohaczu, se je zbiralo sredstva za vzpostavitev obrambe pred Turki. Tedaj so vse cerkve na Kranjskem in drugje po Notranjeavstrijskem morale oddati del svojih dragocenosti in med cerkvami, ki so oddale invendar srečamo tudi cerkev Sv. Duha, ki je oddala 2 pozlačena keliha s patenama iz srebra, 1 bakren kelih in 7 ogrskih goldinarjev (Koblar, 1895), kar je povsem primerljivo z drugimi podružničnimi cerkvami župnije sv. Petra. Nato omembe cerkve izginejo in srečamo jo le omenjeno med podružnicami v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V isto stoletje, kot Valvasorjeva omemba, pa spada tudi nagrobnik na vzhodnem zidu ladje cerkve Sv. Duha.

 

Nagrobnik Ivan Živkovič

Sl. 1: Nagrobnik Ivana Živkoviča (Hans Schivkovich) (Foto: Jaka Birklbach)

V zgornjem polju vidimo grb umrlega. Grb tvori podoba leva, ki drži zastavo. Isti element srečamo tudi v zgornjem delu polja. Heraldični pomeni leva so pogum, hrabrost in bojevitost, zastava pa navadno nakazuje odličnost lastnika grba in pove, da je bil nagrajen za svojo službo.

 

V spodnjem polju pa sledi besedilo o umrlem. Transkripcija besedila:

HIE LIGT BEGROBEN / DER EDL UND VEST HE / RR HANNS SHIVKOVICH /  R(oemische). K (eyserliche). M(ayestaet). VELDT. SCREIBE / R ZV TVRN AN DER / MRESHNIZA BELIHE / R DEN 9. JULY 1626 / VERSHIDEN. DEME / GOTT AIN FRELIHE / AUFERSTEHUNG VE/ RLIHEN. BELE./ AMEN

 

V prevodu:

Tu leži pokopan / plemeniti in pogumni go / spod Ivan Živkovič / R(imskega) c(esarskega) v(eličanstva) vojni pisar v Turnu na / Mrežnici kateri / se je 9. julija 1626 / poslovil. Naj mu da / bog srečno / ponovno vstajenje. / Amen.

 

Nagrobnik ima klasično kompozicijo, vendar bi, v primeru plemiškega nagrobnika pričakovali še večjo upodobitev umrlega v oklepu skupaj z grbom, kar jasno označuje, da je bil viteškega stanu. Napis pove, da gre za plemenitega Ivana Živkoviča (Hans Shivkovich), vojaškega pisarja, ki je služboval v »Stolpu na Mrežnici«, lokaciji poznani kot Križanič Turanj v bližini današnjega Karlovca. Umrl je leta 1626 in bil pokopan v cerkvi Sv. Duha v Črnomlju. Nagrobnik je gotovo lokalne izdelave, nemščina na njem pa kaže nekatere zanimive elemente, tako npr. zapis črke B namesto W itn. O samem Ivanu ne premoremo več (poznanih) podatkov od samega nagrobnika v cerkvi Sv. Duha, tako ni znano niti koliko je bil star, ko je umrl. Imamo pa poznanega še enega člana družine Živkovič, Mihaela Živkoviča, kateri je povezan z zgodovino reformacije v Črnomlju.

 

Z gotovostjo lahko trdimo, da je rodbina Živkovič v 16. st. spadala med črnomaljske meščane, bila vsaj elementarno izobražena in v drugi polovici stoletja prestopila v protestantizem. Da so spadali med črnomaljske meščane vemo po tem, da je prej omenjeni Mihael Živkovič bil leta junija 1593 izvoljen po večinsko protestantskem meščanstvu Črnomlja za mestnega sodnika (Stadtrichter), kar je enakovredno županskemu položaju. Eno leto pred tem pa je verjetno že opravljal funkcijo starešine (Staraschina), kar je bilo po navadi mesta nujno, gre pa za svojevrsten položaj podžupana. Da so bili elementarno izobraženi, najverjetneje kar v protestantski šoli, ki je delovala v Črnomlju od najpozneje 1569 naprej, nam govori stavek s katerim so Črnomaljci poskušali argumentirati izvolitev Mihaela Živkoviča, rekli so namreč, da je »tale Mihael Živkovič … ne le nemškega jezika, temveč tudi pisanja vešč in izkušen … « (Dimitz, 1867). Da so spadali med protestante pa pove podatek, da je knez zavrnil potrditev po meščanih že izvoljenega Mihaela Živkoviča, ker je bil ta protestant, kot piše v originalu »sectisch«.

 

Vprašanje torej je kaj nam ti podatki povejo o Ivanu Živkoviču? Ugotovimo lahko, da je bil v nekakšnem sorodstvu z Mihaelom Živkovičem, najverjetneje je bil njegov brat ali sin. Rojen v protestantski družini v Črnomlju je lahko obiskoval le tukajšnjo protestantsko šolo, kar pomeni, da je bil njegov učitelj ali Bartolomej Movrin (črnomaljski protestantski učitelj med leti 1569-1575) ali Mihael Šifrovič (protestantski učitelj med okvirno 1586-1598). Kot protestant je bil v stiku z Nikolajem Frankopanom, ki je posedoval grad Črnomelj in poznal črnomaljske protestantske pridigarje, Antonija Neapolitana (pred 1582 do 1584), metličana Vida Subtiliča (1586-1598) in tudi spornega Gregorja Sitariča (leta 1597).

 

Tudi njegova družina je utrpela škodo v velikem požaru, ki je leta 1586 prizadel in povsem upepeljil Črnomelj. Verjetno je bil, tako kot velika večina tedanjega Kranjskega plemstva in meščanstva še v svoji zreli dobi protestant in to ostal do najhujših udarcev protireformacije v času med 1598-1614. Služboval je v leta 1580 zgrajenem gradu Thurn (Stolp) nad reko Mrežnico, verjetno kakšno desetletje po njegovem nastanku, ko so bili poveljniki Thurna Jurij Frankopan Tržaški (do 1620), Andrej Gusič (med leti 1620-1622) in Gašper Jankovič (med leti 1622-1640) (Lopašič, 1895). Kot vojni pisar (Feldschreiber) je skrbel za uradne dopise in korespondenco v središče dežele Kranjske, Ljubljano, in v upravno središče Vojne krajine, Graz na Štajerskem. Kot tamkajšnji imenovani pisar je verjetno deloval z vsemi poveljniki, videl je boje za časa Jurija Frankopana, ko so krajišniki razbili turške čete, pa tudi hujše prizore, kot npr. leta 1615, ko so Turki uničili in požgali okolico Turna. Njegov grb govori tudi o zaslugah v bitki (heraldični element zastave), kar pomeni, da je bil tudi neposredno udeležen v bojih. Umrl je leta 1626, pokopan pa je bil v cerkvi sv. Duha, ko je bil v Črnomlju duhovnik Jurij Petrolinovič.

 

Nagrobnik v cerkvi Sv. Duha nam sporoča zanimivo zgodbo o črnomaljski meščanski družini iz 16. st., ki je zaznamovala razvoj mesta in je spadala v krog njenega protestantskega meščanstva. Konec 16. oziroma v začetku 17. st. jo je zadela ista usoda kot vse ostale protestantske družine: izbira med spreobrnitvijo v katoličanstvo ali odhodom iz Notranjeavstrijskih dežel (Štajerska, Koroška, Kranjska, Trst in priključena gospostva). Ko so se leta 1614 morali na škofovskem sodišču v Ljubljani zagovarjati zaradi domnevnega protestantstva štirje Črnomaljci: Jožef Haußer, Thomas Poder, Jernej Mosserin (Movrin?) in Johann Ratheitsch, med njimi tako ni bilo nobenega Živkoviča. Tako moramo sklepati, da so se ali spreobrnili v katoličanstvo ali zapustili mesto. Njegov nagrobnik spominja na to burno obdobje naše zgodovine, sedaj pa mu družbo v Sv. Duhu delajo le razstave priznanih slovenskih likovnih in kiparskih umetnikov, klasična glasba mladih upov iz Akademije ter seveda dve koloniji netopirjev v strehi.

 

JANEZ WEISS

BELOKRANJEC, oktober 2010, št. 10/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.