Ponedeljek, 21. Oktober 2019, 11:29

Novice

Iz materialne dediščine Bele krajine: Poznorimskodobna sigilata iz Črnomlja

Sreda, 29. December 2010, 08:33

Med izkopavanji na lokaciji cerkve Sv. Duha v Črnomlju od 1989 naprej je na dan prišla večja količina zelo zgovornega materiala, ki je med ostalim izpostavil vlogo poznoantične utrdbe in naselbine na lokaciji današnjega Črnomlja.   Na lokaciji cerkve Sv. Duha, ulice Mirana Jarca in bližjega pastoralnega centra je bilo najdenih več arheoloških slojev, ki govorijo o prazgodovini oziroma zgodovini naselbine od poznobronaste dobe do srednjega veka. Najdbe ostankov stojk poznobronastodobne in železnodobne hiše govorijo o nastanku prvih osnov naselbine že v času med 1000-800 pr. n. št. Poznoantični sloj iz časa med 4. in 6. st. n. št. na istih lokacijah vsebuje ostanke bivalnih enot in obzidja s stolpom, ki je potekalo od lokacije današnje cerkve Sv. Duha mimo današnjega pastoralnega centra naprej, najverjetneje do...

Iz materialne dediščine Bele krajine: Nova literatura o zgodovini Bele krajine

Ponedeljek, 29. November 2010, 09:03

V tokratnem prispevku se bi odmaknil od siceršnjega predstavljanja zanimivih in slabše poznanih odlomkov belokranjske (materialne) dediščine in predstavil tri publikacije, ki dajejo bogato bero belokranjske zgodovine, vse tri pa so nastale v zadnjih treh letih.   Če še dandanes velja antična maksima nosce se ipsum, poznaj samega sebe, potem je še vedno zgodovina tista veda, s katero izvajamo to spoznavanje na ravni celotne družbe. Skozi čas oblikuje človeško družbo množica vplivov in dejanj, ki so rezultat stalnih interakcij posameznikov in skupin ljudi med seboj in z okoljem, ki se v geološkem času prav tako spreminja. Naloga zgodovine je, da preučuje človeka v času in njegova dejanja ter neskončno zapleten, premnogokrat iracionalen, mnogokotnik vzrokov, ki vodi do vsakokratnega stanja človeške družbe in...

Iz materilane dediščine Bele krajine: Nagrobnik Ivana Živkoviča iz Črnomlja

Nedelja, 17. Oktober 2010, 13:20

V dosedanjih prispevkih smo si večinoma  ogledovali materialno dediščino in napise iz časa prazgodovine in antike, z redkimi izleti v srednji vek. V tokratnem pa si bomo ogledali zanimiv nagrobnik iz novega veka, točneje leta 1626, ki se nahaja v cerkvi Sv. Duha v Črnomlju in poleg rekonstruiranega poznoantičnega mozaika ter prezbiterija poznoantične cerkve, tvori del njene kulturno-zgododovinske identitete.   Cerkev Sv. Duha se nahaja zelo starih kulturnih tleh v JV kotu starega mestnega jedra Črnomlja. Med izkopavanji v letih 1989-1991 je ob njej in pod njenimi zidovi odkril dr. Phil Mason ostanke prazgodovinske naselitve in poznoantične naselbine. Najlepšo najdbo pa predstavlja poznoantični mozaik najden v južnem delu ladje, ki je bil del okrasitve zgodnjekrščanske cerkve (glej Belokranjec, maj 2010). V času srednjega veka je na lokaciji...

Iz materilane dediščine Bele krajine: Mitrej na Rožancu

Četrtek, 30. September 2010, 13:08

  Med najbolj poznane ostaline antičnega časa na območju Bele krajine spada mitrej (oltar ali votivni napis božanstvu Mitri) na Rožancu, točneje v gozdičku Judovje. V svoji pristni obliki je bil odkrit v sredini 19. st. pri delih v neposredni bližini in ob odkritju je v strokovni javnosti, kjer je bil predstavljen prek več kratkih časopisnih sestavkov, vzbudil precej zanimanja.   Pripadniki kulta Mitre (Mithra izvorno pomeni »pogodba«, oziroma v osebi »posredovalec  pogodbe«), so navadno postavljali svoje oltarje pod zemljo, v votlinah ali v naravnih jamah, skrite pred soncem. S svojo odprto lokacijo na kraju, kjer se je domnevno poprej nahajal kamnolom, se tako mitrej na Rožancu loči od ostalih.  Tudi sicer je nahajališče zanimivo, saj imamo v večini drugih primerov mitrejev na Slovenskem pa tudi drugje na ozemlju...

Iz materialne dediščine Bele krajine: Antični nagrobnik iz Črnomlja

Ponedeljek, 30. Avgust 2010, 12:55

  Iz Črnomlja imamo poznanih dvanajst antičnih nagrobnikov, ki po svojem okrasju, obdelavi in sporočilnosti ne zaostajajo za nagrobniki večjih antičnih središč današnjega slovenskega ozemlja (Emona, Celeia, Poetovio).  Najlepše primere najdemo v notranjem lapidariju Narodnega muzeja v Ljubljani, kamor so bili podarjeni v drugi polovici 19. st. Tukaj predstavljen nagobnik je bil najden leta 1888 med obnovitvenimi deli v Flekovem mlinu v Črnomlju. Vzidan je bil v vogal stavbe in bil pri renovaciji stavbe odstranjen. Po drugi svetovni vojni je nagrobnik, močno poškodovan, postal del lapidarija Belokranjskega muzeja v Metliki. Območje današnje Bele krajine je bilo osvojeno po Rimljanih okoli leta 35 pr. n. št. za časa Oktavijanovega pohoda v Ilirik. Ureditev novoosvojenega ozemlja je trajala slabih štirideset let nakar je...

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.