Nedelja, 18. Avgust 2019, 12:18

Iz materialne dediščine Bele krajine: Srednjeveški meč iz Lahinje

Nedelja, 8. November 2009, 14:45

Meč

Pri rednem letnem čiščenju okolice mesta Črnomlja pred dnevom zemlje je v letu 2007 sodelovala tudi skupina amaterskih potapljačev Potapljaškega društva Bela krajina. Njena naloga je bila čiščenje struge reke Lahinje na območju med slapom pri Flekovem mlinu in mostom čez Lahinjo na Majer. Prav tam je mlada potapljačica Ana Schweiger naletela na izredno najdbo srednjeveškega meča. Meč se je nahajal na blatnem dnu reke, iz katerega je štrlel le ročaj in manjši del rezila. Takoj ko je Ana meč prinesla na površino in so ga prevzeli ostali člani društva, nam je postalo jasno, da gre za izredno najdbo, ki jo je potrebno zavarovati in dati v primerno konzervacijo in hrambo Zavoda za kulturno dediščino.

 

Oblika meča, njegovega ročaja, ščitnika in rezila jasno govorijo o nastanku v drugi polovici 13. st. med okvirno leti 1250 in 1300. V danem času je bil tovrsten meč zelo dragocen in je tvoril ključni del oprave srednjeveškega bojevnika, viteza. Verjetno gre za konjeniški meč, ki se je primarno uporabljal za napad iz sedla, za zamah in ne prebadanje. Težko si predstavljamo, da bi bil lastnik tega meča kdorkoli drug kot pripadnik plemstva, saj si ostalo prebivalstvo tovrstnega orožja ni moglo privoščiti pa tudi ni imelo pravice nošnje. Na podlagi oblike ni mogoče določiti kraja nastanka meča, lahko domnevamo, da gre za lokalno produkcijo ali bolj verjetneje uvoz iz drugje. Najdbe podobnega orožja v Sloveniji opažamo predvsem v reki Ljubljanici, kjer je bila najdena večja količina srednjeveškega in starejšega orožja, med tem tudi bolj znan meč s kabalistično formulo AGLA. Iz Beli krajini bližnjega prostora pa moramo omeniti vrsto primerkov iz okolice gradu Ribnik na Hrvaškem.

 

Zamika nas, da bi povezali najdbo orožja v vodi z boji, ki so potekali v Beli krajini. Vendar moramo ugotoviti, da je vse od osvojitve ozemlja v začetku 13. st. pa vse do prvih turških vpadov leta 1408 ozemlje brez večjih spopadov, kar izključuje možnost izgube orožja v kakšnem spopadu, npr. ob obleganju Črnomlja ali spopadih v neposredni bližini.

 

Da bi razumeli okoliščine položitve meča v vodo, moramo tako upoštevati pomembno lastnost najdbe: na rezilu so bili najdeni ostanki nožnice meča, kar pomeni, da se je v vodi nahajal skupaj z nožnico. To dejstvo izključuje možnost izgube meča med bojem in nam odpira celo kopico drugih razlag. V Črnomaljskem zborniku je najdbo obravnaval najvidnejši slovenski podvodni arheolog dr. Andrej Gaspari (str.101-114, predstavljena pa je bila tudi v reviji National Geographic Slovenija) in zaključil, da gre za votivno vodno dajatev, kar pomeni, da je bil meč odložen v vodo v zahvalo ali spomin ob nekakšnem pomembnem dogodku, ki je zaznamoval življenje lastnika. Seveda ne moremo natančneje ugotoviti časa in okoliščin, ki so lastnika meča privedle do tovrstnega dejanja, vendar pa lahko opazimo vrsto splošnih značilnosti. Ritual vodne daritve nekega predmeta posebne vrednosti nikakor ni krščanski, temveč je bistveno starejši. Opazimo ga ne le v različnih časovnih epohah, temveč skorajda po celem svetu. Seveda gre za velike razlike v oblikah in poteku rituala ter predstavah ob njem, vendar je vsem skupna daritev dragocenega predmeta vodnemu elementu ali božanstvu. Od evropskih prazgodovinskih rečnih daritev ljudi in predmetov prek južnoameriških predkolumbovskih daritev zlatih dragocenosti (El Dorado) do najbolj znanega in na tem mestu adekvatnega primera, britanske legende o Excaliburju, meču kralja Arthurja, opažamo vodno daritev kot pomemben ritual, s katerim se zadovolji neko božanstvo ali zahvali za ugoden razplet pomembne življenjske preizkušnje. Prav v kontekstu slednjega moramo razumeti tudi deponiranje meča v reko in najdbo. Da bi boljše razumeli tovrstno dejanje, moramo opaziti, da imamo še dandanes navado vreči kovanec v vodnjak in si pri tem kaj zaželeti.

 

JANEZ WEISS

 

Srednjeveški meč iz reke Lahinje z merilom (foto: Arne Hodalič, Črnomaljski zbornik, 2008). Dimenzije meča: dolžina 117,2 cm, debelina rezila 0,6 cm, širina rezila od 5,6 cm na braniku do 3 cm na konici. Teža meča pred konzervacijo 2,3 kg.

 

Belokranjec, avgust 2009, XII/8

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.