Torek, 25. Junij 2019, 04:45

Iz materialne dediščine Bele krajine: Srebrni križec s Kučarja

Nedelja, 8. November 2009, 17:34

Srebrni križec

Srebrni križec s Kučarja

 

Arheološko nahajališče Kučar pri Podzemlju je v vrsti izkopavanj od 1888. do 1979. leta ponudilo bogat vpogled v železnodobno in poznoantično podobo ozemlja današnje Bele krajine. Med veliko količino tamkaj najdenega materiala oglejmo najdbo iz izkopavanj leta 1975, ki spada med najstarejše pričevalce o prisotnosti krščanstva v pozni antiki.

 

Kučar pri Podzemlju štejemo k najpomembnejšim arheološkim lokacijam na območu Bele krajine in Dolenjske, v določenih ozirih pa tudi celotnega jugovzhodnoalpskega prostora. Lokacija se namreč ponaša z dvema bogatima najdbinskima slojema, železnodobnim in poznoantičnim, in oba sta neprecenljiva za poznavanje kulture omenjenih obdobij pri nas. Železnodobna naselbina na Kučarju ponuja vpogled v kulturo t. i. Dolenjske skupine, ki je segala v času halštata (starejša železna doba, okvirno 9. – 5. st. pr. n. št.) tudi na območje Bele krajine, v latenu (mlajši železni dobi, okvirno 5. – 1. st. pr. n. št.) pa jo je nasledila t. i. Viniška skupina. V času antike, od okoli 35 pr. n. št. do konca 4. st. n. št., je Kučar najverjetneje ostal neposeljen, ponovno pa je zaživel v času pozne antike (konec 3. – 5. st. n. št.), ko se je na njem razvilo pomembno zgodnjekrščansko središče s kar dvema cerkvama.

 

Višinske poznoantične naselbine so relativno pogost pojav na ozemlju današnje Slovenije, neredko tudi s cerkveno stavbo, vendar srečamo na Slovenskem le tri naselbine z dvojno cerkvijo: Kučar pri Podzemlju, Tonovcov grad pri Kobaridu in Ajdovski gradec pri Vranju. Prav ta element dvojne cerkve postavlja Kučar v položaj mogočega zgodnjekrščanskega središča za celotno ozemlje Bele krajine in vsaj delno Dolenjske, saj dvojna cerkev nakazuje pomembnejši cerkveni center. Obstoj tovrstne cerkvene strukture nam vsiljuje vrsto vprašanj: od kod je to zgodnje krščanstvo prišlo, koliko časa je obstalo, kdo ga je uničil, ali se je od njega tudi ohranilo kaj v srednji vek in tako naprej.

 

Odgovori na ta vprašanja so vpričo odsotnosti pisnih virov, ki bi kakorkoli omenjali cerkev na območju današnje Bele krajine v antiki, nadvse težavni, vendar nam poznavanje širšega prostora dovoljuje vsaj približke in domneve. Tako lahko domnevamo, da je zgodnje krščanstvo prišlo na ozemlje Bele krajine iz rimske kolonije Siscia (danes Sisak na Hrvaškem), kjer imamo že na začetku 4. st. izpričano krščansko skupnost in od leta 309 tudi prvega mučenika, sv. Kvirina. V Siscijo se je namreč po reki Kolpi čez današnjo Belo krajino stekalo trgovsko blago in prav gotovo je, da je Kolpa kot transportna povezava omogočala ne le prenos blaga, temveč tudi idej. Gradnja cerkva je bila mogoča šele po Milanskem ediktu Konstantina Velikega leta 313 in tako je tudi ob koncu 4. st. nastala cerkev na Kučarju. Domnevalo se je, da je bila z opustitvijo Nevioduna (danes Drnovo pri Krškem) na Kučarju vzpostavljena škofovska stolica, vendar v virih nimamo omenjenega škofa v Neviodunu, tako je tudi njegova preselitev bolj hipotetične narave. Ne glede na obstoj ali neobstoj škofovske stolice je z obzidjem in stolpi zavarovano središče na Kučaru obstalo vse do druge polovice 6. st., ko so ga uničili, podobno kot poznoantično naselbino v Črnomlju, tedaj prišli Avari (Obri) in njim podložni Slovani.

 

Pri uničenju središča se je tako med ruševinami izgubil tudi srebrni križec. Najden je bil leta 1975 v prezbiteriju zgornje cerkve. Po sami obliki težko ugotovimo namembnost: lahko je tvoril del oprave duhovnika (kot pektoral) ali obesek na svečniku ali svetilki (kot okrasek). Material, iz katerega je narejen, nam potrjuje njegovo dragocenost, izdelava pa je očitno precej groba. Vsekakor je dragoceni pričevalec o najzgodnejšem krščanstvu in poznoantičnih romaniziranih skupnostih ozemlja današnje Bele krajine v nemirnem času pozne antike, ki so se v sledečih stoletjih stopile s tedaj prišlimi Slovani.

 

JANEZ WEISS

 

Sliki iz Dular, Janez, Ciglenečki, Slavko in Dular, Anja »Kučar«, Ljubljana, 1995, slika 1: Srebrni križec - Tab. 78, št. 1; slika 2: Tloris poznoantičnih stavb  na Kučarju– str.173

 

BELOKRANJEC, september 2009, XII/9Tloris poznoantičnih stavb na Kučarju

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.