Torek, 25. Junij 2019, 04:48

Iz materialne dediščine Bele krajine: Poznoantični mozaik iz Črnomlja

Nedelja, 30. Maj 2010, 23:19

Mozaik3

V letih 1989 - 1990 so bili pri izkopavanjih na lokaciji cerkve sv. Duha v Črnomlju najdeni ostanki poznorimskodobne naselbine, katere najdba je presenetila strokovno javnost. Naselbina, o kateri prej ni bilo znano povsem nič, je ponudila poleg najdbe poznorimskodobnega obzidja in zgodnjekrščanske cerkve še vrsto zanimivih manjših najdb, o katerih smo že govorili (Belokranjec - junij 2009, julij 2009). Tukaj pa bi izpostavil najlepšo in zelo zgovorno najdbo mozaika na lokaciji cerkve sv. Duha.

Tehnika izdelave mozaikov, podob sestavljenih iz manjših delcev, se je razvila na bližnjem vzhodu (Mezopotamija, današnji Irak), in najstarejše najdbe, ki potrjujejo uporabo te umetniške tehnike, segajo v čas 3. tisočletja pr. n. št. V najzgodnejših primerih gre za kombinacije različnih materialov, ki so se postopoma umaknili kamenju različnih barv in barvni keramiki. Do antičnega časa se je razvila tehnika sestavljanja podob iz oblikovanih barvnih kamenčkov, katero nato v največji meri opažamo na ozemlju helenističnih držav vzhodnega Sredozemlja, Grčije in Mezopotamije. Prav od tam se razširi z grškimi in kartažanskimi kolonijami po obalah Sredozemlja in se dotakne rimskega sveta. Prav z rimsko državo in estetiko njene elite se je mozaik razširil po celotnem ozemlju imperija. Uveljavil se je kot splošni način okraševanja tako zasebnih bivališč premožnejšega sloja (villa), kot tudi javnih zgradb (forum, kopališča, svetišča) v večjih središčih cesarstva in s tem legitimiziral kulturno nadoblast Rima in romaniziranega prebivalstva.

 

 

Mozaik1

Slika 1: Domnevna podoba poznorimskodobne naselbine na lokaciji današnjega Črnomlja. Lokacija cerkve Sv. Duha na levi strani slike. Upodobitev iz Črnomaljskega zbornika (2008), delo akad. slik. Roberta Lozarja.

 

Z Milanskim ediktom cesarja Konstantina leta 313 n. št. je krščanstvo postalo dovoljena vera in s tem so pričele (legalno) nastajati zgodnjekrščanske cerkve v večjih mestih, kot središča nove vere in že razširjene krščanske skupnosti. Kakor templji antičnih bogov stoletja poprej so bile tudi te cerkve okrašene z mozaiki različnih vsebin in simbolov krščanske vere. Nazoren primer mozaične okrasitve večjega zgodnjekrščanskega središča v bližini današnje Slovenije je bazilika v Ogleju (antična Aquileia) v Italiji, primere pa imamo tudi v slovenskem prostoru Ljubljani, npr. mozaični napis Iustinianus Diaconus (diakon Justinian) iz bazilike v Celju (antične Celeia).

 

Mozaik

 

Slika 2: Segment poznorimskodobnega mozaika, ki je krasil tla zgodnjekrščanske cerkve na lokaciji današnje cerkve Sv. Duha v Črnomlju. Na fotografiji vidimo mozaik na izvirni lokaciji, kot ga je med leti 1989-1990 našel arheolog dr. Phil Mason.

 

Poznorimskodobna naselbina na lokaciji današnjega Črnomlja (Slika 1) se seveda ne more primerjati s središči, kot je bila Aquileia ali bistveno manjša Celeia, vendar v njej je bilo najdeno zgodnjekrščansko središče okrašeno z mozaikom (Slika 2), ki priča tako o prisotnosti zgodnjega krščanstva, kot tudi o relativni premožnosti mesta, ki si je lahko privoščilo tovrstno okrasitev. Mozaik je bil del okrasitve zgodnjekrščanske cerkve, orientirane vzhod-zahod s tipičnimi lastnostmi jadransko-alpske zgodnjekrščanske cerkvene arhitekture, tj. nerazčlenjen prostor, stroga orientacija vzhod-zahod in duhovniška klop v apsidi cerkve.

 

Mozaik3

 

Slika 3: Rekonstrukcija podobe celotnega mozaika in postavitev ohranjenega segmenta v domnevno celoto. Najdenih je bilo več segmentov, od katerih pa je prikazani največji (fotografija s pojasnitvene table v cerkvi sv. Duha).

 

Mozaik iz Črnomlja vsebuje več motivov, tako opažamo cvetlični motiv, geometrične motive, motiv grozda in palminega lista, kar so vse elementi, ki jih vidimo tudi v drugih mozaičnih ostalinah iz ogromnega ozemlja antične rimske države, povežemo pa jih lahko tudi s krščanskim izročilom (grozd, palmin list). Nastanek mozaika, ki kaže značilnosti oglejske šole (podobnost z mozaiki iz severne Italije, Istre in današnje Slovenije), se postavlja v čas druge polovice 4. in prve polovice 5. st. n. št., ko je tudi nastala poznorimskodobna naselbina. O izvoru umetnika lahko le domnevamo, z veliko verjetnostjo pa ga lahko povežemo z že omenjenima Oglejem in Istro. Domnevo še dodatno podkrepi dejstvo, da se je poznorimskodobna naselbina spadala v upravno enoto (provinco) Liburnia Tarsacticensis, katere središče je bil Tarsatica (današnji Trsat pri Reki) v današnjem Kvarnerskem zalivu. Tako je bila naselbina v intenzivnem stiku s tem ozemljem in verjetnost prihoda umetnika iz tega področja se zdi precejšnja.

 

Mozaik priča o pomembni poznorimskodobni naselbini na tem ozemlju, ki je nedvomno predstavljala središče dežele v času zatona antike. Skupaj s cerkvijo potrjuje prisotnost zgodnjega krščanstva in tako vpetost naselbine v podobo pozne rimske države. Njen zaton in uničenje umeščamo v čas konca 6. ali začetka 7. st., ko so jo uničili Avari in njim podrejeni Slovani.

 

Janez Weiss

 

BELOKRANJEC, maj 2010, številka XIII/5

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.