Nedelja, 18. Avgust 2019, 12:18

Iz materialne dediščine Bele krajine: Palmetasta spona in gumba iz Semeniča nad Gabrom

Sreda, 30. Junij 2010, 12:38

Gradišče Semenič nad Gabrom

 

Najdbe iz Bele krajine, ki spadajo v čas železne dobe smo predstavili že večkrat, večinoma je šlo za najdbe iz Kučarja nad Podzemljem in Šlemin nad Vinico. Železno dobo delimo v dve obdobji, starejšo železno dobo ali halštat (750-300 pr. n. št.) in mlajšo železno dobo ali laten (300-35 pr. n. št.). Obe obdobji nosita ime po najdiščih, kjer so arheologi prvič naleteli na bogat material, ki je izpričeval drugačno skupino oz. dobo. Vas Hallstatt se nahaja v Avstriji, La Tene pa je prav tako vasica v Švici.


Tudi v Beli krajini imamo najdišče, ki je dalo ime skupini, ki se je nahajala na območju Bele krajine v času latena, Šlemine pri Vinici, ki so tako dale ime Viniški skupini. Že večkrat je bilo poudarjeno, da se Viniška skupina, čeprav z dvomom (Božič, AV52) dodeljuje plemenu Japodov, ki je segalo vse do Pounja v Bosni in Hercegovini. Vendar Viniška skupina ni zajemala celotnega območja današnje Bele krajine. Najdbe iz severne in severovzhodne Bele krajine, ki jih postavljamo v čas latena kažejo prisotnost druge materialne in etnične skupine. V času med 300 in 35 pr. n. št je bila tako na območju današnjega Semiča in Metlike (Pungart) prisotna t.i. Mokronoška skupina, ki jo enačimo s Tavriski (Taurisci), plemenom keltskega izvora, ki je prišlo na območje današnjega osrednjeslovenskega in dolenjskega prostora v času po velikem keltskem prodoru v 4. in 3. st. pr. n. št. Tavriski so najverjetneje bili plemenska zveza različnih manjših keltskih skupin (kot npr. Noriki na območju današnje osrednje in vzhodne Avstrije ter štajerske Slovenije), ki so pokorile »staroselska« plemena in na območju današnjega osrednjeslovenskega in dolenjskega prostora vzpostavile nova središča. Na Dolenjskem so bili tovrstna skupina, eno izmed manjših plemen v zvezi, Latobiki (Latobici), po katerih je nosila ime ena izmed pomembnejših rimskih naslebin na Dolenjskem, Praetorium Latobicorum, ki se je nahajala na lokaciji današnjega Trebnja. Prav vpliv Latobikov moramo predpostaviti tudi na območju Bele krajine, o čemer govorijo najdbe iz Pungarta v Metliki in Semeniča nad Gabrom.

 

Najdbe iz gradišča Semenič nad Gabrom (Sl. 1) nam jasno izpričujejo pripadnost tega območja Mokronoški skupini, saj so podobne najdbe znane iz področja Dolenjske in širšega keltskega prostora. Tudi v njih lahko vidimo keltsko metalurško spretnost, ki je očitna iz kvalitetnejše in bolj zahtevne obdelave kovin. Vsakovrstne spone, ki jih najdemo v prazgodovinskih grobovih, so imele povsem funkcionalno vlogo, hkrati pa so bile ključni element okrasitve oblačil, ki je izpričeval imenitnost nositelja. Izdelovane v premnogih oblikah nam mnogokrat, tako tudi v primeru te najdbe, sporočajo povezave in pripadnost določeni materialni skupini. Palmetaste spone tako najdemo na širokem prostoru od skrajno zahodne Francije prek južne Nemčije in Avstrije do Bele krajine in dalje Siska na Hrvaškem (Sl. 2), in jasno kažejo povezanost keltske materialne kulture na širšem prostoru centralne Evrope in Balkana.

 

Gradišče Semenič nad Gabrom

Sl. 1. Najdbe iz lokacije Semenič nad Gabrom. Št. 1: Palmetasta spona; št. 2: Gumb s trojnim zavojkom; št. 3: Trilistni predrti gumb. (Iz Božič, Dragan »Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi«, Arheološki vestnik 52, Ljubljana, 2001, str. 183).

 

Najdbe dveh vrst palmetastih spon. (Iz Božič, Dragan »Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi«, Arheološki vestnik 52, Ljubljana, 2001, str. 183).

 Na območju današnje Bele krajine moramo v času mlajše železne dobe predpostaviti sovplivanje dveh kultur, iz juga je vplivala Japodska, ki jo vidimo v Viniški skupini, iz severa, prostora današnje Dolenjske pa Mokronoška skupina, ki jo enačimo s keltskimi Tavriski.

 

Tako kot Japode je tudi Tavriske pokoril Oktavijan tokom svojega pohoda v Ilirik med leti 35-33 pr. n. št. Ko opisuje Oktavijanova prizadevanja pokoritve plemen, piše Apijan Aleksandrijski sledeče »Vendar je Avgust vzel vse v svoje roke in  v senatu jasno rekel, da je – za razliko od Antonijeve lenobe – uspel rešiti Italijo pred ljudstvi, ko so jo tolikokrat napadla. … Z nekoliko več truda je premagal Dokleate, Karne, Interfurine, Naresijce, Glintidione in Tavriske ter jih prisilil, da so plačali zamujeni davek.« (Illyrike, XVI, 46). Med plemeni, ki jih našteva Apijan tako srečamo tudi dve plemeni, ki sta naseljevali prostor današnje Slovenije, Karne, ki so bivali v današnji zahodni Sloveniji, ter že omenjene Tavriske, ki so segali tudi v prostor današnje Bele krajine. Avgust je nato nadaljeval pohod in pokoril Japode. S tem je celotna Bela krajina prišla v okvir rimskega cesarstva in se od tedaj razvijala v njegovih mejah.

 

Janez Weiss

BELOKRANJEC, junij 2010, številka XIII/6

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.