Četrtek, 22. Avgust 2019, 23:09

Iz materialne dediščine Bele krajine: Japodska pasna spona

Nedelja, 8. November 2009, 14:23

Japodska pasna spona

Iz materialne dediščine Bele krajine

Japodska pasna spona

Čeprav stroka pri tem vprašanju ni povsem enotna, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je prazgodovina Bele krajine v latenu, časovnem odseku med okvirno leti 500 in 35 pr. n. št., tesno povezana z mogočnim plemenom Japodov (Iapodes). Slednji so obvladovali prostor med Pounjem v Bosni in Hercegovini prek Like in zgornjega Pokolpja na Hrvaškem do Bele krajine in skrajno južne Notranjske v Sloveniji. Predstavljali so eno izmed močnejših ilirskih ali iliro-keltskih plemen, katerega vplivno območje je, sodeč po antičnih virih, segalo vse do severovzhodne Italije, Vergilovih Japodov bregove Timava (Georgike 3). Kot takšni so bili v konfliktu z rimsko republiko od leta 171, ko jih je napadel konzul Longin, do 35. leta pr. n. št., ko jih je pokoril Oktavijan Avgust. Njihov vpliv na ozemlje Bele krajine izpričujejo najdbe iz pomembnega najdišča pod hribom Šlemine pri Vinici, ki ga je na začetku 20. st. odkrila vojvodinja Meklenburška. Najdbe iz nekropole pod hribom Šlemine pričajo o severni postojanki Japodov, locirani le slabih 30 kilometrov od glavnega japodskega gradišča, »glavnega mesta« Metulum (današnji hrib Velika in Mala Viničica pri Josipdolu pri Ogulinu na Hrvaškem), za katerega je dolgo časa napačno veljala med ostalimi lokacijami tudi Metlika. Bogate najdbe iz Vinice so, sledeč arheološki praksi, dale ime belokranjski materialni skupini latena Viniška skupina.

Vpliv Japodov je na območju Bele krajine segel do reke Lahinje in Kučarja, kjer so mejili z Latobiki, keltskim plemenom, ki je obvladovalo prostor današnje Dolenjske (Mokronoška skupina) in severne Bele krajine. Tako je v japodsko vplivno območje spadal tudi latenski (mlajšeželeznodobni) Črnomelj in prav v slednjem je bila tokom arheoloških izkopavanj v 90. letih 20. st. najdena tukaj predstavljena pasna spona. Za slednje je značilna trapezoidna oblika s poudarjenim zunanjim robom in z motivom na frontalni strani, ki je navadno religiozne narave, v večini ohranjenih primerov pod močnim vplivom iz grškega prostora. Črnomaljska spona je poškodovana in motiv ni povsem razviden, vendar se zdi, da je na sponi upodobljena močno stilirizirana konjska glava, sicer pogost japodski motiv.

Tvorila je del oprave pomembnejšega člana ali članice mlajšeželeznodobnega prebivalstva naselbine na lokaciji današnjega Črnomlja ali v bližnji okolici, saj so tovrstne najdbe zelo redke in jih srečamo le v manjšem številu. Podobnosti lahko ugotovimo s primerjavo materiala, najdenega na lokaciji Prozor v Liki na Hrvaškem, ki ob sicer bogatejši figuraliki kažejo enako vlogo in funkcijo v celotni opravi. Spona je imela zaščitno, identifikacijsko in dekorativno funkcijo. Tako moramo verjeti, da je delovala kot svojevrstna duhovna in fizična zaščita, hkrati pa z bogato motiviko krasila in poudarjala (japodsko) identiteto nosilca ter njegov družbeni in statusni položaj. Najdba je tako zanimiv pričevalec o ljudstvu, ki je pred več kakor 2000 leti obvladovalo večji del današnjega prostora Bele krajine.

 

JANEZ WEISS

 

Fotografija iz članka: Mason, Philip »The road to south: the role of Bela Krajina in the long-distance exchange networks between the Adriatic and the Eastern Alps in the early 1st millenium BC in the light of recent settlement excavation«, Archaeology of Bronze and Iron Age, Proceedings of the International Archaeological Conference, Szazhalombatta, Budapest, 1999

 

Belokranjec, junij 2009, XII/6

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.