Ponedeljek, 25. Marec 2019, 03:55

Iz materialne dediščine Bele krajine: Glagoljaški napis na viniškem gradu

Nedelja, 8. November 2009, 17:59

Glagoljaška plošča

Glagoljaški napis na viniškem gradu

 

Med redke srednjeveške epigrafske napise iz območja Bele krajine uvrščamo tudi zelo zanimiv napis na gradu Vinica. Nahaja se nad novejšim vhodom v grajsko kapelo in je verjetno tvorila del okrasja nad portalom. Sicer je napis sestavljen iz dveh delov, glagoljaškega in latinskega, tukaj se bi osredotočili na glagoljaškega in si na hitro ogledali ta zelo zanimiv pričevalec preteklosti.

 

Glagolica je pisava, ki jo je v 9. st. razvil menih Ciril, ki je skupaj z Metodom širil svetopisemsko besedo sprva med Velikomoravskimi Slovani (dandanes Slovaška) in nato med predniki današnjih Slovencev, ki so bivali pred prihodom Madžarov na območju današnjega Blatnega jezera. Razvita je bila za potrebe pisanja v slovanskem (pra)jeziku, saj se latinska in grška pisava nista zdeli primerni. Po smrti obeh misionarjev se je pisava ohranila. V njej se je še naprej izobraževala slovanska duhovščina, vendar jo je zaradi zapletenosti že v 9. st. večinoma nadomestila cirilica. Ohranila se je le na nekaterih delih današnje Slovenije, predvsem pa v Istri in na Hrvaškem. Na območju slovenskih dežel jo je že v 9. st. zamenjala latinica, ki sta jo uporabljali duhovščini Salzburške nadškofije in Oglejskega patriarhata, v Istri in na Hrvaškem pa se je ohranila še pozno v srednji in celo novi vek.  Ohranitev v tako pozen čas je seveda posledica izobraževanja duhovščine v uporabi glagolice. Tako je znano, da so še v 16. st. duhovniki bližnjih obkolpskih župnij zagrebške in senjsko-modruške škofije uporabljali ne le glagolico, temveč so tudi maševali v domačem, ljudskem jeziku. Vpliva drugje po Beli krajini ne opažamo, v Vinici pa se je ohranil napis, ki nam sporoča ne le letnico vzidave in posega v delu gradu, temveč tudi uporabo glagolice na več načinov.

 

Vinica je sicer imela v času 16. st. pomembno mesto v sistemu zaledja turške meje oziroma Vojne krajine in je bila eno izmed zbirališč deželne vojske. Uporaba glagolice na portalu nad vhodom v grajsko kapelo tako preseneča, saj je to pisava, ki je nemška elita dežele Kranjske večinoma ni poznala. Ivan Stopar domneva, da letnica 1556 označuje čas, ko so kapelo nadzidali do današnje višine in jo vpeli v sistem trškega taborskega obzidja, prek njega pa tudi s pozneje odstranjenim gradom v enoten organizem. Letnica vsekakor ni sporna, ni pa povsem jasen glagolski napis pod letnico. Če transkribiramo napis v latinico dobimo povsem nejasen zapis ČFLE. Slednje ne pomeni nič, vendar ko upoštevamo, da so se z glagolico zapisovala tudi števila, pri čemer je Č=1000, F=500, L=50, E=6,pomeni ČFLE dejansko letnico 1556 in vidimo, da je v drugi vrstici zapisana letnica gradbenega posega v glagolici. Pod glagoljaško letnico se nahajata dve črki M C, M V, ki verjetno predstavljata začetnici človeka, ki je financiral celoten gradbeni poseg, ga kot gradbenik izvedel ali samo zapisal čas posega. Gotovo pa ne gre za začetnici lastnika stavbe, saj so v 16. st. grad v Vinici posedovali gospodje Semenič.

 

Napis tako priča ne le o močnem vplivu hrvaške duhovščine na obkolpska območja Bele krajine, temveč tudi sporoča, da so bile delu prebivalstva arabske številke nepoznane, poznali pa so glagolico in njeno uporabo pri zapisovanju števil. Vidimo, da se je na območju Bele krajine dejansko uporabljalo več pisav in da Nikolaj Frankopan v pismu deželnim stanovom leta 1575 ni lagal, ko je rekel, da ne morejo v Črnomlju imenovati Ivana Tajnerja za šolskega mojstra, saj »on vendar latinske, cirilske, glagolske in ostalih tukaj potrebnih pisav ni všeč.« Gotovo je, da se je v 16. st. uporabljalo na območju Bele krajine več pisav, med njimi tudi glagolica, o čemer je čudovit pričevalec ravno napis na viniškem gradu.

 

JANEZ WEISS

 

 

Fotografija iz: Stopar, Ivan »Grajske stavbe v osrednji Sloveniji II. Dolenjska, Bela krajina, Ljubljana, 2004, str. 126

 

BELOKRANJEC, oktober 2009, XII/10Glagoljaški napis

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.