Ponedeljek, 25. Marec 2019, 03:58

Iz materialne dediščine Bele krajine: Avarska puščica

Nedelja, 8. November 2009, 14:28

Avarska puščica

Med najdbami iz lokacije Cerkve Sv. Duha v Črnomlju vsebinsko izstopa avarska puščica, najdena v paljevinskem sloju, ki ga je dr. Phil Mason povezal z uničenjem poznoantične naselbine na lokaciji današnjega Črnomlja.

 

Avari, poznani tudi pod imenom Obri, so bili konjeniško stepsko ljudstvo, ki je okoli leta 557 prišlo v prvi stik z Vzhodnorimskim cesarstvom (Bizancem) do leta 568 pa skupaj z germanskimi Langobardi premagalo pleme Gepidov in osvojilo panonsko nižino (jedro današnje Madžarske). Že pred tem so Avari podjarmili različne skupine Slovanov, zato prav z njimi povezujemo prihod in širitev prednikov današnjih Srbov in Hrvatov na Balkanski polotok. Do konca 6. st. n. št. so Avari podredili ogromen prostor od današnje Avstrije do Črnega morja in vladali različnim ljudstvom, tako slovanskega in germanskega kot stepskega porekla (Bolgari). Avarska država kot ohlapna zveza vrste stepskih plemen pod vodstvom kagana in njegove bojevniške elite je dosegla svoj vrhunec konec 6. st. in se nato spopadla z Vzhodnorimskim cesarstvom. Tako so Avari leta 626 skupaj s Perzijci oblegali Konstantinopel (Carigrad) in prav neuspeh obleganja vidimo kot enega izmed ključnih vzrokov za pričetek razpada Avarske države.

Na njenem zahodnem robu se je oblikovala t.i. Samova plemenska zveza, ki je zajela tudi ozemlje poznejše Karantanije in s tem del prednikov današnjih Slovencev, na vzhodu avarske države pa se je oblikovala mogočna Bolgarska država. Hkrati so potekali tudi notranji spopadi med različnimi skupinami Avarov. Rezultat tega je bila zmanjšana avarska država, ki je zajemala predvsem ozemlje panonske nižine. Sicer so Avari še vedno predstavljali nevarno silo, vendar je bila njihova moč zmanjšana in omejena predvsem zaradi stalnih notranjih konfliktov. V sredini 8. st. so ogrozili Karantanijo kar je posledično prisililo Karantance v podreditev Bavarcem in posredno Frankom. Avarska država je bila po več frankovskih invazijah v letih 791-796 dokončno uničena konec 8. st., ostanki Avarov so se stopili s slovanskim oziroma v Panoniji z madžarskim prebivalstvom, ki je prišlo v drugi polovici 9. st. in s svojimi vpadi ponovno ogrozilo centralno Evropo.

Najdba avarske puščice v paljevinskem sloju, ki se je nahajal nad poznoantičnim tlakom in mozaikom na lokaciji Sv. Duh nam govori o nasilnem koncu naselbine, ki je pogorela verjetno v napadu skupine Avarov in njim tedaj podložnih Slovanov. Avarski napad in z njim povezano uničenje naselbine lahko z veliko gotovostjo postavimo v konec 6. ali začetek 7. st. nekako med leta 580-620 n. št., torej v čas vrhunca avarske države, ki se je agresivno širila na Balkanski polotok in uničevala kontinentalna središča, zadnje preostanke Zahodnorimskega cesarstva in Vzhodnogotske države. Med tovrstne lahko štejemo tudi poznoantično naselbino neznanega imena na lokaciji današnjega Črnomlja. Zanimiv odlomek o tej grožnji celotnemu prostoru jugovzhodnih Alp in severnega Jadrana srečamo v besedah papeža Gregorja Velikega (590-604) v pismu salonitanskemu (splitskemu) škofu Maksimu kjer pravi »Zelo sem prizadet in vznemirjen zaradi rodu Slovanov, ki vas zelo ogroža. Prizadet sem in trpim z vami: vznemirjen sem, ker so že pričeli prek Istre vdirati v Italijo

Seveda moramo pod temi »Slovani« videti tudi Avare, saj so bili v tem času pod njihovo nadoblastjo in verjetno vsaj v določeni meri uporabljali avarski način bojevanja. Puščica tako govori o vdoru Slovanov in Avarov v prostor Bele krajine in o nasilnem koncu poznoantične naselbine, v čemer vidimo uničenje zadnjih ostankov antike in začetek srednjega veka, ki ga že zaznamuje še dandanes jasni slovanski značaj Bele krajine.

 

JANEZ WEISS

 

Na fotografiji: avarska triroba puščica, najdena na lokaciji Cerkve Sv. Duha v Črnomlju tokom izkopavanj 1989-1991. Opisana kot: železna triroba puščična ost s trnom okroglega preseka, dolžine 7,21 cm. Objavljena je bila v publikaciji Narodnega muzeja Slovenije »Od Rimljanov do Slovanov«, Ljubljana, 2001. Za skeniranje se zahvaljujem Alenki Misja iz Belokranjskega muzeja Metlika.

Belokranjec, julij 2009, XII/7

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.