Torek, 22. Oktober 2019, 17:12

Iz materialne dediščine Bele krajine: Antični nagrobnik iz Črnomlja

Ponedeljek, 30. Avgust 2010, 12:55

Nagrobnik - Črnomelj1

 

Iz Črnomlja imamo poznanih dvanajst antičnih nagrobnikov, ki po svojem okrasju, obdelavi in sporočilnosti ne zaostajajo za nagrobniki večjih antičnih središč današnjega slovenskega ozemlja (Emona, Celeia, Poetovio).  Najlepše primere najdemo v notranjem lapidariju Narodnega muzeja v Ljubljani, kamor so bili podarjeni v drugi polovici 19. st. Tukaj predstavljen nagobnik je bil najden leta 1888 med obnovitvenimi deli v Flekovem mlinu v Črnomlju. Vzidan je bil v vogal stavbe in bil pri renovaciji stavbe odstranjen. Po drugi svetovni vojni je nagrobnik, močno poškodovan, postal del lapidarija Belokranjskega muzeja v Metliki.


Območje današnje Bele krajine je bilo osvojeno po Rimljanih okoli leta 35 pr. n. št. za časa Oktavijanovega pohoda v Ilirik. Ureditev novoosvojenega ozemlja je trajala slabih štirideset let nakar je bilo ozemlje za časa Tiberija organizirano kot del province Pannonia. V okviru slednje je Bela krajina bila del agra (mestnega ozemlja) municipija Neviodunum (dan. Drnovo pri Krškem). Z ureditvijo provincialne ureditve se je postopoma pričela romanizacija, tj. proces prevzemanja rimskih navad in običajev s strani provincialnega prebivalstva, v primeru Bele krajine je bilo to pleme Japodov (Iapodes). Del romanizacije je tudi prevzem rimskega tipa nagrobnika, kateremu pa je lokalni kamnosek dodal tudi kakšen svojevrsten element. Tukaj si bi ogledali primerek tovrstnega nagrobnika iz časa med 2. in 3. st. n. št.

Nagrobnik - Črnomelj1

 

Slika 1:

Na nagrobniku beremo:

D(is) M(anibus)

Pet(ronius) Paullian(us)

Pet(ronio) Veriano (filio)

obito an(n)or(um) V

at Apul[eio?] et Rufi-

[no?] o[bito ann]orum

[---] I [---]

---

 

[]-domnevno besedilo, ki je bilo uničeno

()-dopolnilo skrajšane besede

 

Prevod v slovenski jezik:

Bogovom umrlih

Petronij Paulijan

za sina Petronija Verijana

umrlega v starosti 5 let

in za Apuleja in Rufina

umrlih v starosti ...

 

(iz Milan Lovenjak: Inscriptiones Latinae Sloveniae 1, Neviodunum, Ljubljana, 1998, str. 309-311)

 

Nagrobnik je izklesan iz lokalnega apnenca v dimenzijah 140 cm višine in 55 cm širine. Utrpel je večjo poškodbo na desni strani, vendar je večji del besedila ohranjen in dobro razviden, poškodovan in izgubljen je le spodnji del. Nagrobnik ima več tipičnih elementov, kot je postavitev portretov družine umrlega v zgornji del nagrobnika, ki je oblikovan kakor hiša. Nenavadno pa je število portretov, ki jih srečamo na nagrobniku, kar sedem, pri čemer je v oziru na besedilo nagrobnika razumeti, da so v zgorji vrsti upodobljeni starši, v spodnji pa otroci. V zgornji vrsti vidimo med starši upodobljenega tudi otročička, živega v času postavitve nagrobnika. Vrh nagrobnika, streho »hiše« krasi konjenik (Slika 2), pod portreti otrok pa srečamo tipični element žrtvene mize. Upodobljena sta dva služabnika ob obloženi mizi (Slika 3).

 

Nagrobnik Črnomelj 3

 

Slika 2:

Upodobitev konjenika na zgornjem delu nagrobnika, ki prikazuje »streho« hiše.

 

Nagrobnik Črnomelj 2

 

Slika 3:

Upodobitev žrtvene mize in dveh služabnikov. Na trinožni mizi stojijo tri posode, levi služabnik, odet v tuniko, drži v roki nekakšen okrogel predmet (jabolko, kruh), z drugo roko pa sega na mizo. Tudi desni služabnik drži nekakšen okrogel predmet in z desnico sega na mizo.

 

Na levi strani nagrobnika srečamo tudi surovo, poldokončano obdelavo v treh vrstah, ki je verjetno nastala še pred oblikovanjem dotičnega nagrobnika. Slednjega je postavil premožnejši prebivalec antične naselbine, ki se je nahajala na širši lokaciji današnjega Črnomlja v spomin svojim otrokom, upodobljenim v drugi vrsti. Gentilno ime Petronius je pogosto predvsem v Italiji, v Panoniji pa ga srečamo izpričanega le na 20 nagrobnikih, kar govori o izvoru družine. Najverjetneje gre za osvobojenca (osvobojenega sužnja) iz ene izmed večjih rimskih naselbin na območju današnje zahodne Italije (Oglej) ali skrajnega roba antične Italije (Emona). Njegov sin, Petronij Verijan, je umrl star 5 let o starosti drugih dveh otrok, Apuleja in Rufina, pa ne izvemo, saj je nagrobnik poškodovan v spodnji vrsti.

 

Nagrobnik spada med bogate ostanke belokranjske antike in v njem moramo videti nekakšno nadčasno povezavo, saj je bila ravno bolečina ob izgubi otrok povod za njegov nastanek. V tej danosti se antični človek ni povsem nič ločil od današnjega, tudi njega je zaznamovala izguba otroka, primerna obeležitev smrti in postavitev nagrobnika pa jo je mogoče vsaj malo zmanjšala bolečino.

 

JANEZ WEISS

BELOKRANJEC, avgust 2010, št.8/XIII

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.