Ponedeljek, 21. Oktober 2019, 11:22

Iz materialne dediščine Bele krajine: Antenski meč s Kučarja

Petek, 30. April 2010, 23:07

Iz materialne dediščine

V januarskem prispevku smo si ogledali primer mlajšeželeznodobnega orožja, Makhairo iz lokacije Stražnji dol pri Vinici. Tudi v tokratnem prispevku bi pogledali zanimiv vojaški arheološki drobec. O lokaciji Kučar pri Podzemlju smo pisali že večkrat, v zadnji številki (marec 2010) smo si ogledali najdbo igračke, konjička na kolesih, tokrat pa bi pogledali predmet vojaške narave, antenski meč, ki govori o železnodobni eliti, ki je bivala na lokaciji današnjega Kučarja pri Podzemlju.

 

V starejši železni dobi, kot smo že pisali, je ozemlje današnje Bele krajine spadalo v okvir t. i. Dolenjske skupine, ki je, poenostavljeno, obsegala prostor med Savo in Kolpo. Najpomembnejša arheološka najdišča, ki pričajo o tej skupini so Stična, Novo mesto, Šmarjeta, Golek pri Vinici, Črnomelj, Podzemelj in seveda Vače, ter vrsta manjših. Skupina se je izoblikovala v konec 9. st. pr. n. št. in nasledila poprejšnjo poznobronastodobno Ljubljansko skupino. Njen razvoj je šel vzporedno s širitvijo uporabe železa, ki se v osrednji Sloveniji dokončno uveljavilo v 8. st. pr. n. št. (Dular, Halštatske, 2003, str. 108). Povsem se je spremenila tudi družba, oblikovala so se nova višinska naselja ob njih pa so nastale nove nekropole, ki so bile gomilne in ne več plane. Vse te spremembe na okvirnem območju današnje Dolenjske tako dokazujejo nastanek nove materialno-kulturne celote, t.j. Dolenjske skupine, ki pa je nekaj stoletij bivala vzporedno s starejšo, poznobronastodobno Ljubljansko skupino. Razvoj Dolenjske skupine opažamo prek vrste stopenj, ki jih označujejo imena nahajališč, prva stopnja razvoja je ravno Podzemelj, h kateri štejemo tudi nahajališča na Goleku pri Vinici in v Loki pri Črnomlju.

 

 Iz materialne dediščine1

 1. Bronasti antenski meč iz Kučarja pri Podzemlju (iz Dular, Janez »Halštatske nekropole Dolenjske«, Ljubljana, 2003, str. 110, Sl. 58A)

 

Prav najdba antenskega meča je slov. arheologu Stanetu Gabrovcu služila za določitev prve faze Dolenjske skupine. Antenski meč ima namreč tradicijo razvoja iz pozne bronaste dobe naprej in tudi na Kučarju najden antenski meč ni železen, temveč bronast. Ravno iz bronastodobnih kratkih mečev z ravno zaključenim ročajem se je prek več faz razvil antenski meč. Slednji se je razvijal še naprej v železni dobi, do meča z glavičastim ročajem in dolgega keltskega meča (lat. Ensis)

 

 

Iz materialne dediščine

 

2. Okvirna rekonstrukcija tipičnega antenskega meča.


Kot že poudarjeno je bil meč orožje bojevniške in plemenske elite. Ker je njegova izdelava zahtevala veliko več kovine kot izdelava npr. sulice ali sekire, si ga je lahko dal izdelati le premožnejši in pomembnejši član skupnosti. Prav takšen je ležal v grobu pri Podzemlju, v katerem je bil kot najbolj imeniten grobni pridatek najden antenski meč.

 

Lastnik tovrstnega meča je torej bil predstavnik plemenske elite, ki je svoj status poudarjala tudi navzven, prek različne dekoracije (okrasje, nakit) in orožja, katerega si ostali člani skupnosti niso mogli zagotoviti. Kot takšen je gotovo bil svojevrstni vojaški vodja, in tudi sicer moramo videti v vojaški dejavnosti pomemben element izvora bogastva plemenske elite. Nemiren čas spopadanja in plenjenja je evidenten tako iz lokacij naselbin, te se namreč nahajajo na vzpetinah, na višjih, težje dosegljivih in lažje branljivih lokacijah, kot iz grobnih pridatkov, med katerimi prvič srečamo orožje. Če upoštevamo še ozko navezanost te skupine na konja, kar je očitno iz konjskih skeletov v gomilah, lahko ugotovimo, da je bil tudi konjenik.

 

Seveda pa je tovrstna elita imela tudi pomembno vlogo v času miru, prav Dolenjska skupina je imela vlogo posrednika v trgovini med Italijo in Dalmacijo (Mason, The Social, 1988, str. 218). Vir njenega bogastva v času miru je bilo trgovanje z jantarjem, ki so ga posredovali tako južno na območje Dalmacije, kot zahodno na območje severne Italije. Prav iz severne Italije je čutiti v obdobju starejše železne dobe močan vpliv na današnje slovensko ozemlje, ki se ni ognilo tudi Dolenjske in Bele krajine. Vpliv je najbolj viden v umetnosti, predvsem v prisotnosti situl in ostalega okrasja.

 

Antenski meč iz Kučarja tako govori o prisotnosti bogatejšega sloja, plemenske elite,  ob začetku železne dobe, ki je bivala na ožjem območju Kučarja in gotovo posedovala ter obvladovala del zemlje v njegovi bližini.

 

Janez Weiss

 

BELOKRANJEC, april 2010, številka XIII/4

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.