Nedelja, 24. Marec 2019, 17:24

Imam 368 prijateljev. Virtualnih ...

Torek, 16. Marec 2010, 15:45

Rubrike

Te vrstice so nastajale v postelji. Ko so zunaj počasi pojenjali zvoki jutranje konice in so delovni ljudje že napolnili tovarne, pisarne itn., ko je poštar prinesel račune in reklame ter je pes potihnil. Včasih pridejo tudi taki dnevi, ko se človeku ne ljubi zapustiti rjuh, ko je dan še opoldne zaspan in otožen brez pravega razloga. Ne vem, kako vi, sama pa takrat pustim svet pred vrati. Pa vendar... ali je to danes sploh mogoče, ko pa je oken v svet vedno več in več, večja so in bolj dostopna, mi pa vse manjši, vse bolj izgubljeni v kopici informacij, s katerimi smo bombardirani z vseh strani. Če pustimo ob strani televizijo, radio in časopis, nam ostane tisto, čemur pravijo komunikacijska prihodnost - internet. Z enim samim klikom smo lahko v Afriki, prebiramo pošto in novice, plačujemo račune, navezujemo stike in počnemo še milijon drugih stvari in to brez enega samega storjenega koraka, potrebno je le klikanje in svet je na dosegu roke.

 

Vse bolj računalniško pismeni postajajo tudi strejši, tečajev ne manjka, naši otroci pa se malodane rodijo z rokami na tipkovnici. Par let kasneje so že člani velike računalniške držine, ki sliši na ime Facebook (FB). To spletno socialno omrežje ima več članov kot ima ZDA prebivalcev. Na njihovi strani zvesti in malo že skoraj odvisni uporabniki prebijejo dnevno skupaj več kot 5 milijard minut. Potrata časa ali socialni stiki? Bi rekla, da oboje, razmerje pa niha od uporabnika do uporabnika. Tam lahko spoznavaš nove prijatelje, flirtaš z njimi, najdeš sošolce in znance, s katerimi si že davno izgubil stike, kar je luštno in priročno. Pridružiš se lahko številnim društvom, tako lokalnim kot globalnim, jih podpiraš ali le izmenjuješ informacije. Lahko pa v nedogled rešuješ kvize, ki ti povedo, kaj si bil v prejšnjem ali kaj boš v prihodnjem življenju, kdo je tvoj idealni partner in podobne globokoumnosti, ki pa, kot opažam, zabavajo (beri: kradejo čas) preseneljivo veliko število odraslih.

 

Ti tudi vneto kmetujejo na virtualni farmi in so celo zaskrbljeni, če stvari ne gredo po načrtih, o tem pišejo, skratka skoraj smešno ali naj rečem groteskno je, ko bereš, da 40-letna prijateljica kot novico dneva razglasi, da pogreša svojo roza virtualno kravo. Bi jih, te računalniške kmete, z njihovim entuziazmom vred rada videla na pravi njivi! Po svoje pa so še bolj zanimivi komentatorji novic in prispevkov, od katerih ima večina eno tako, lahko bi rekli »slovensko bolezen«, saj vse po vrsti popljuvajo in skritizirajo. Neverjetno je, kako anonimnost blagodejno vpliva na človeške zavore; prej kulturni in zadržani, vljudni in previdni, pod psevdonimi postanejo direktni in neusmiljeni, pa celo nesramni in sovražni. Saj včasih je potrebno reči bobu bob, dialog je nujen, za pisca pa povratna informacija še kako koristna, tisto, kar vzbuja skrb, pa je dejstvo, da ljudje niso sposobni povedati svojega jasnega mnenja in stati za njim z imenom in priimkom. Komentarji na spletnih straneh kažejo takšno podobo in zato lahko rečemo, da internet ponuja tudi svojevrstno spovednico, blazino za udarce, prazen prostor za neizrečene besede.

 

Kajti vedno, tako sredi najbolj sončnega dne in najbolj temne noči, boste na svetovnem spletu našli kakšno osamljeno dušo, ki išče sogovornika, največ pa jih je ravno na socialnih omrežjih. In če ste tudi vi med zasvojenci le teh, pozor. Pred kratkim je bila objavljena študija o slabostih socialnih omrežij, katere avtor je psiholog Aric Sigman. Ljudje, ki splet pretirano uporabljajo (dnevno na strani preživijo več ur) naj bi tvegali porušitev imunskega sistema ali hormonskega sistema ter povečali tveganje za hude bolezni kot so rak in kap. Vzrok tegobam naj bi bilo pomanjkanje »pravih« socialnih stikov. Torej, namesto da pošiljate virtualne kavice, piškotke in pijačke, se nanje odpravite z mesenim prijateljem-ico, korist bo obojestranska, pa še gostilničar bo imel kaj od tega, da o vaši duši sploh ne izgubljamo besed. Je pa tudi res, da brez tovrstnih pristnih stikov, tudi raznih medijskih »hitov«  kot je bila recimo nova gripa, ne morete pokasirati.

 

Smo pa si zato lahko preko interneta odpirali oči glede nujnega cepljenja, s katerim so nas posiljevali mediji. Ti so skupaj z zdravstvenimi organizacijami ustvarili paniko, kot zdaj beremo in slišimo, je razlog za preplah obstajal, toda ne zaradi gripe same, temveč zaradi ozadja zgodbe in z njo povezanimi farmacevtskimi giganti. Ozadje vedno obstaja, dandanes pa nam je z internetom še toliko bolj dostopno, vedno je le nekaj klikov stran in to je vsekakor dobra stran svetovnega spleta. Še boljša pa je ta, da ga z malo občutka za zdravo mero lahko doziramo po svoje. Se ne pustimo ujeti in ostajamo anonimni opazovalci ali aktivni sodelujoči, odvisno le od naše volje in razpoloženja. Da lahko kadarkoli mirne vesti kliknemo na križec v zgornjem desnem kotu, si nadanemo nasmeh in jo s prvim živim in otipljivim prijateljem mahnemo na resničen klepet iz oči v oči.

 

Vesna Žist

 

BELOKRNAJEC, januar 2010, št. XIII/1

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.