Ponedeljek, 21. Oktober 2019, 11:27

Fanika Požek in njene Dozorele sanje

Petek, 26. November 2010, 11:21

Fanika Požek

V Kulturnem centru Semič je 20. novembra potekala literarno glasbena prireditev z naslovom Dozorele sanje. Na njej se je predstavila Fanika Požek iz Črnomlja, avtorica knjige z istoimenskim naslovom. Knjiga, ki obsega čez tristo strani, prinaša prozo  v obliki devetnajstih življenjskih zgodb, pesmi, glasbena besedila, slikovno gradivo iz življenja avtorice, dodana pa je tudi CD plošča s 17 skladbami z njenimi besedili, ki jih izvajajo slovenski narodnozabavni ansambli. Prireditev je povezoval znani moderator Slavko Podboj, nastopili so ansambli Tonija Verderberja, Vrisk in Vasovalci, Slavko Plut, Andrej Plut ter bralki poezije in proze Blažka Tomaževič in Alenka Snoj, avtorici pa so ob izidu knjige prišli izreči dobre želje legendarni glasbenik Lojze Slak, glasbena urednica na Radiu Slovenija Irma Rauh in črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Izkupiček od prodanih vstopnic je Požekova namenila otroškemu vrtcu Sonček iz Semiča.

 

Požekova je doma iz Črnomlja, kjer živi s svojo družino. Ustvarja glasbena besedila, prozo in poezijo. Slednjih se je doslej nabralo že dobrih šesto in prav vsa so uglasbena. Z besedili je začela kot petnajstletnica povsem po naključju, ko se je odzvala na natečaj Kmečkega glasu, v katerem so ansambli vabili k sodelovanju, ker jim je primanjkovalo besedil. Njeno prvo besedilo  Deželica sonca in grozdja je prebral Lojze Slak, ga uglasbil in tako so se ji odprla pot v svet te glasbene zvrsti. Za njena besedila so se začeli zanimati tudi drugi ansambli in danes jih je približno petdeset, s katerimi sodeluje , z nekaterimi redno, z drugimi občasno. Največ piše besedila za valčke po željah ansamblov.

 

In kako prepoznamo dobro besedilo? Kaj je tisto, kar besedilu daje trajno vrednost ?

Fanika Požek: Besedilu je treba prisluhniti. Dobro je, če na poslušalca naredi vtis, če , kot radi rečemo, ponarodi. V začetku ga mogoče sploh ne opazimo, ne zleze nam takoj pod kožo. Dobri verzi občinstvo osvajajo počasi. Sem velik ljubitelj lepe slovenščine, v tekstih me grozno motijo germanizmi , kot so recimo "špilamo", "plavšamo". Narečna besedila so izredno simpatična in jih obožujem, le tujk ne maram. V slabem besedilu najdemo verze, nametane kar vse povprek. Pisci ne pazijo na slovnico, na čas. Poglejte ta umotvor "Ko prihajam v rojstno hišo, pravkar so večerjali, vsi sedeli so za mizo, le očeta zraven ni " . Pa se človek vpraša, kdaj se je vse to sploh dogajalo.

 

Na kaj je treba biti pazljiv pri snovanju besedila?

Fanika Požek: Menim, da se je s talentom treba roditi ter ga v sebi seveda tudi odkriti. Predvsem je treba veliko brati in si s tem bogatiti svoj besedni zaklad, potrebna pa je tudi splošna razgledanost. Okrog sebe moraš znati dobro opazovati, saj zgodbe, ki jih vzamemo iz vsakdanjega življenja, ljudi najbolj prepričajo. Ljudje se morajo najti v besedilih. Pri vsem tem pa je treba biti pozoren tudi na to, da se da besedilo, ki na pišeš, potem tudi uglasbiti. In na koncu je ponavadi še tako, da ne veš, ali si napisal dobro, povprečno ali celo slabo besedilo. Saj šele takrat, ko pesem pošlješ med ljudmi, dobiš pravi odgovor. Ko jo sprejmejo za svojo, je ves tvoj trud poplačan. »

 

Leta 2007 je Faniki Požek Občina Črnomelj podelila Župančičevo plaketo, največje priznanje občine na področju literarnega ustvarjanja. Ta jo je spodbudila k izdaji knjige, v kateri bi bil vsaj delno zbran ves njen opus. No in pred kratkim je do izdaje knjige z naslovom Dozorele sanje res prišlo.

 

Fanika Požek in Lojze Slak

Foto 1: Požekovi je ob izidu njene knjige prišel čestitati tudi Lojze Slak.


Zakaj  naslov Dozorele sanje?

Fanika Požek: V bistvu se v tem naslovu skriva moja dolgoletna želja po izdaji samostojnega projekta. S pisanjem proze sem se začela ukvarjati  po letu 1980,  ko sem začela sodelovati s takratno revijo Antena, ki je potrebovala  lahkotne zgodbe ljubezenske vsebine za mlade bralce. Idej mi ni manjkalo,  znanja prav tako ne in začela sem zelo  aktivno  pisati. Če sem rekla – za mlade bralce – ne pomeni, da zgodbe niso zanimive za starejše bralce.  Vendar so lahko razumljive in zapleti so zanimivi.  V marsikakšni so opisani moji osebni doživljaji ali dogodki ljudi okoli mene, čeprav se ne bo nihče prepoznal  v njih. Tako je nastalo cca 150 zgodb, ki so bile vse objavljene in so doživele tudi zelo pozitivno oceno s strani literarnih kritikov . Profesor Albert  Papler  jih je izredno ugodno ocenil.  Zgodbe /znanstveno-fantastične/ pa sem objavljala tudi v Nedeljskem dnevniku pod psevdonimom  Maja Meško. Pred leti je Dolenjski list objavil zgodbo v nadaljevanjih Zarjavelo zlato. Pred tremi leti sem prejela tretjo nagrado v natečaju Onina zgodba z naslovom Svetloba nekega jutra. Ta zgodba bo objavljena tudi v  knjigi. Skratka – ustvarjanje proze je teklo sočasno z ustvarjanjem glasbenih besedil, vendar ni bilo skoraj nič opazno. Se pa v mojem arhivu nahaja še veliko proze in morda tudi kdaj izide. Vse je odvisno od tega ali bodo bralcem  všeč.  V spremni besedi knjige sem napisala, da so to lahkotne zgodbe, ki pa vendarle predstavljajo način življenja  izpred dvajsetih let, ki je za današnji čas že zanimiv.

 

Ali boste besedila za ansamble pisali tudi v prihodnje?

Fanika Požek: Moje ustvarjanje besedil seveda ni končano. Tovrstno delo me vleče vase, srka kot vrtinec in se bo nadaljevalo, dokler  si bodo ansambli želeli moja besedila. Seveda pa je treba v to ustvarjanje prav tako  vlagati svoje znanje, si ga sprotno pridobivati. Najbolj je važen besedni zaklad, občutek za skladnjo, občutek za lepoto jezika. Zato veliko berem poezijo in prozo. Sem redna obiskovalka knjižnice, preberem dobesedno vse, kar mi pride pod roke. Le rumenega tiska ne maram, čeprav je dobro biti obveščen tudi na tem področju.

 

Kaj pa proza?

Fanika Požek: Verjetno se bom lotila pisanja romana. Čutim, da nekje v meni zori ta želja in je vsak dan močnejša  Bomo videli. Zavedam se, da mora pisatelj ogromno vedeti o različnih stvareh, znati iskati informacije na pravih mestih in imeti več kot bujno fantazijo. Mislim, da nekaj od vsega naštetega imam, morda bi  se bilo vredno lotiti takšnega zahtevnega dela.

 

 

Rudi Vlašič

BELOKRANJEC, november 2010, št. 11/XIII

Dodajte komentar




Komentarji

PETRA PETERNEL, 28.03.2011, 16:47
DOBER DAN ZANIMA ME KJE SE DA NAROČITI VAŠA KNJIGA DOZORELE SANJE.HVALA ŽE V NAPREJ ZA VAŠ ODGOVOR

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.