Torek, 10. December 2019, 07:32

Dobréč je enostavno najboljši

Torek, 30. Marec 2010, 21:52

Glasbena scena marec

Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša sestavlja 25 tamburašev. Kot pravijo so se  poimenovali po najtišji dragi sveta in po žuborečemu studencu, o katerem je veliki pesnik Oton Župančič zapisal: "Koder hodim, vedno in povsod me spremlja mogočni šum Kolpe, ki se preliva pod viniškim gradom čez jez in rahlo žuborenje Dobréča, studenca, skritega blizu Dragatuša v najtišji dragi sveta."

 

Orkester že od leta 1993 strokovno vodi Anton Grahek. V svojem repertoarju imajo okrog 200 pesmi različnih glasbenih zvrsti. Ne igrajo le skladb iz bogate zakladnice belokranjskih ljudskih in slovenskih narodnih, ampak tudi zabavno glasbo, priredbe znanih evergrinov in klasične skladbe. Orkester v prvi vrsti odlikuje odlična dinamika, melodičnost in samosvoj zvok, dopolnjujejo pa ga tudi vokalni solisti. Na srečanjih Tamburaških in mandolinskih orkestrov in skupin Republike Slovenije je orkester že petkrat leta zapored z najvišjim številom doseženih točk in z najvišjo oceno proglašen za najboljši tamburaški orkester v Sloveniji. Kulturno umetniško društvo Dobréč je dobitnik Župančičeve plakete, ki jo podeljuje Občinski svet občine Črnomelj kot najvišje priznanje v občini za delovanje na kulturnem področju. Je tudi dobitnik številnih mednarodnih priznanj in plaket.

 

Tamburaški orkester Dobréč je doslej že posnel tri zgoščenke. Album z naslovom Bela krajina le tebi so tamburaši posneli s pevcem Janezom Doltarjem, prvo samostojno ploščo Dobréč so izdali leta 2006, nato pa še drugo z naslovom Marko skače. Orkester je posnel tudi  več sklad za RTV Slovenija. Med svoje najpomembnejše nastope štejejo gostovanja na Češkem, Slovaškem, v BiH, Makedoniji in na Hrvaškem ter seveda tudi nastope v domačih koncertnih dvoranah in na številnih festivalih.

 

Več o delovanju tamburašev iz Dragatuša je povedal strokovni vodja in dirigent orkestra Anton Grahek.

 

 

Na kakšen način ste postali najboljši tamburaški orkester v Sloveniji? Delate več in bolje?

Z vajo, vajo in še enkrat z vajo. Seveda je veliko odvisno od vodje in njegove zavzetosti, prav tako pa seveda tudi od zavzetosti samih tamburašev. Moja želja je bila že od začetka, da bi lahko igrali vse zvrsti glasbe, hkrati pa sem vedno stremel k čim kvalitetnejšemu izvajanju skladb. Ena prvih večjih prelomnic je bila, ko smo snemali prvi CD. Takrat se je kvaliteta naše izvedbe močno izboljšala.. Vadimo dvakrat do trikrat tedensko med vikendi, saj med tednom ne gre, ker je večina tamburašev študentov. Pogosto imamo sekcijske vaje po skupinah instrumentov, pred tekmovanjem pa imamo intenzivne vaje, ko cel vikend posvetimo piljenju skladb.

 

Kako izbirate repertoar?

Večinoma ga izbiram sam, želje pa izražajo tudi tamburaši. Skladbe izbiram po trenutnem      navdihu ali pa iz osebnega arhiva, v katerem imam okoli osemsto skladb. Pri tekmovanju je potrebno paziti na izbiro, da je repertoar čimbolj usklajen z zahtevami tekmovanja. Vsako leto se naučimo približno 20 novih skladb, seveda tudi kakšno ponovimo od prej. Do sedaj smo se naučili čez dvesto skladb.

 

Kdo za vas piše priredbe?

Priredbe nam pišejo različni skladatelji in aranžerji. Zelo dobro je, da poznajo naravo   instrumenta,  saj ima vsako glasbilo svoje zahteve in značilnosti. Največ aranžmajev je za nas napisala Helena Vidic, mlada skladateljica, dirigentka in tudi sama tamburašica, za kar smo ji zelo hvaležni. Za nas pa so pisali tudi Tomaž Habe, Črt Sojar Voglar, Jani Lipičnik, Dražen Varga, Božo in Zlatko Potočnik in drugi.

 

Lahko narediš primerjavo med vašim orkestrom in s profesionalnimi orkestri s področja nekdanje skupne države?

V zadnjih petnajstih letih je tamburaštvo v Sloveniji izredno napredovalo, kar nam   priznavajo tudi tamburaški strokovnjaki iz Hrvaške, kot so Siniša Leopold, vodja tamburaškega orkestra HTV, enega najboljših tamburaških orkestrov na ozemlju bivše Jugoslavije, Željko Bradić, ustanovitelj ene najboljših tamburaških šol v Samoboru ter Dražen Varga, vrhunski tamburaški pedagog. Približujemo se najboljšim, vendar pa bo potrebno odkriti še kakšno tamburaško skrivnost, da bomo dosegli še višji nivo. Kvaliteta je odvisna tudi od števila ljudi, ki se ukvarja s tamburaštvom. V Sloveniji je med ljudskimi glasbili v ospredju harmonika, kar pomeni, da se je uči neprimerno več mladih, kot pa tamburico. Na Hrvaškem je tak nacionalni ljudski instrument prav tamburica. To potem že v osnovi da več dobrih tamburašev in tudi orkestri so tako lahko tehnično na izredno visoki ravni.

 

Kako skrbite za podmladek?

Za podmladek Dobréča skrbi OŠ Dragatuš, kjer danes v dveh skupinah igra že peta generacija šolskih tamburašev. Nasploh nam je OŠ Dragatuš že od začetka v veliko pomoč. V šoli imamo  na voljo prostore za vajo, telovadnico za novoletne koncerte, mednarodni tamburaški festival pa se je odvijal na igrišču šole. Sem tudi učitelj tamburice v Glasbeni šoli Črnomelj in kar nekaj učencev, ki so pokazali določeno znanje, sem že povabil v skupino Dobréč.

 

Se boste znova lotili organizacije mednarodnega festivala tamburaških skupin v Dragatušu?

Festival je bil do sedaj organiziran dvakrat. Trenutno je v mirovanju, ker smo v društvu zamenjali vodstvo.  Mladi se še učijo vodenja in za takšen zalogaj, kot je organizacija festivala, potrebujejo še nekaj izkušenj. Poleg tega je to tudi zelo velik finančni zalogaj, vsi pa vemo, da so trenutne gospodarske razmere vse prej kot dobre in bi bilo težko pokriti vse stroške.

 

Kako sodelujete z občinskimi strukturami? Vas podpirajo pri vašem delu?

Z Občino Črnomelj dobro sodelujemo in imamo pri našem delu vso njihovo podporo, za kar    smo jim zelo hvaležni. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri našem delovanju, naši rasti in pri naših uspehih.

 

In kakšni so načrti za letošnje leto?

Februarja smo že bili na gostovanju v Negotinu v Makedoniji skupaj z delegacijo Občine   Črnomelj in črnomaljskih gospodarstvenikov. Trenutno pa smo se popolnoma posvetili pripravam na državno tekmovanje tamburašev, ki bo 11. aprila v Ljubljani. Dober mesec za tem pa se bomo letos prvič udeležili podobnega tekmovanja na Hrvaškem, v Osijeku. Poleg tega snemamo našo tretjo samostojno zgoščenko, njena vsebina pa naj za zdaj ostane skrivnost.

 

Rudi Vlašič

 

BELOKRANJEC, marec 2010, številka XIII/3

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.