Nedelja, 18. Avgust 2019, 12:18

Darko Grgič je rocker od glave do pete

Nedelja, 30. Junij 2013, 15:13

Dare Grgič

Miza v krčmi poleg kamina

kontrabas in liter vina,

nasmeh na licu, ki govori:

"Na zdravje vsi, le enkrat se živi."

 

Rekli so, da so mu ženske

davno že srce izpile,

da mu vino več ne tekne

in da vzele so ga gorske vile.

 

Lažejo, da v njegovi duši

prostora več za pesmi ni.

Da bolečina v njej kraljuje

in zapustili so ga prijatelji.

 

Res, da njega so dekleta

davno že postale matere,

namesto reke vino več ne teče

in da usoda jemlje mu prijatelje.

 

A nič zato, saj v pesmi poje,

da še enkrat treba bo živet.

Samo vina, petja naj ne manjka,

deklet naj poln bo ta drug svet.

 

Miza v krčmi poleg kamina,

kontrabas in prazen liter vina,

pesem že sliši se petelina

počasi gre, Dare – Darkina.

(Miro Dizdarevič)

 

Darko Grgič iz Svibnika pri Črnomlju zagotovo spada med najstarejše belokranjske rockerje. Z glasbo se je pričel ukvarjati v zgodnjih najstniških letih, to je v 70. letih prejšnjega stoletja. Takrat so mladi ustanavljali glasbene skupine kot po tekočem traku in tudi Dare je bil eden izmed njih. Kljub temu, da ni nikoli prijel za kljuko kakšne od glasbenih šol, se je že kot mlad fant naučil igrati na kitaro, kontrabas, orglice in bendžo. Igral je v številnih belokranjskih bendih, med katerimi so bil tudi legendarni Bakšiš kanalizacija. Aktiven je ostal vse do današnjih dni. Že nekaj časa nastopa v skupinah Janko in prijatelji ter v zasedbi Birsa Brothers. Slednjo zasedbo, ki je dobila po vinskem kamnu, poleg njega sestavljajo še Silvo Grdešič, Miro Dizdarevič in Marijan Hadjur. Kot pravi Dare, jih je usodno povezala ljubezen do glasbe, dobrega vina in pečenke. V njihovem repertoarju najdemo številne pesmi iz preteklosti, pa tudi tiste novejšega datuma, ki jih najraje zaigrajo svojim prijateljem.

Grgič je konec lanskega leta  izdal CD z dvanajstimi skladbami ter jih naslovil Pesmi izpod soda. Gre za skladbe, ki so nastale za potrebe gledališke glasbene enodejanke z naslovom Še pomnite tovariši?, ki bo kmalu doživela krstno uprizoritev. Podpisal se je kot avtor glasbe in kot pisec besedil. Dare je večino pesmi tudi zapel, le pri treh sta mu na pomoč priskočili odlični belokranjski pevki Vlatka Maček in Sabina Dimitrov. Pri snemanju glasbene spremljave pa so poleg njega v snemalnem studiu sodelovali še Silvo Grdešič, Dalibor Mačečevič, Mojca Rebolj, Miro Dizdarevič, Marijan Hadjur.

Dare je napisal že precej skladb in nekatere še vedno ležijo v predalu. Morda pa jih bo le potegnil na plano, saj pripravlja umetniško trilogijo z naslovom Ponosna dolina. V njej bosta poleg muzikla Še pomnite tovariši? še rock opera Reka teče ter roman Na levem bregu, v katerem bo predstavil svoje burno in pestro življenje od malih nog pa vse do današnjih dni. Grgič ima res velike in precej drzne načrte, saj želi v letošnjem letu na oder najprej postaviti muzikal, v katerem bi nastopali izključno belokranjski gledališčniki, vzporedno pa bo pričel snovati še glasbo za rock opero. Ker je Dare velik lokalni patriot, namerava v to odrsko delo, ki bo napisano v belokranjskem jeziku, vključiti belokranjske instrumente, izvedli pa naj bi jo izključno belokranjski umetniki.

Poglejmo pobližje, kaj je pravzaprav srž njegove enodejanke.

Darko Grgič pravi: »Še pomnite tovariši je muzikal - enodejanka, ki je nastala v posmeh  načinu in filozofiji življenja družbe, v dobi, ko ni več časa za drugo, kot za kopičenje materialnih dobrin. Globalizacija nas je pripeljala do točke, ko smo izgubili stik z naravo in se v gonji za prestižem enostavno ne zavedamo, da gre mimo nas toliko življenjskega bogastva, ki ga ne bo mogoče nikoli več priklicati nazaj.  Zavedam se, da smo zasvojeni z »moderno« vsakdanjostjo in da sveta ne moremo več spremeniti, vendar upam, da se bo še našel kdo, ki  bo za trenutek  obudil spomnil na čas brez računalnikov, mobitelov, na čas, ko so kraljevali spontanost, brezskrbnost, iskreno prijateljstvo in ljubezen. »

Grgič pripada generaciji  50. - 60. let prejšnjega stoletja. Ko pogleda nazaj in vidi, kako se je njegova generacija spremenila po duhovni plati v borih nekaj desetletjih, bi jo raje naslavljal z izrazom -  generacija prejšnjega tisočletja.

Darko dodaja: "Upam, da mi je v muziklu  uspelo prikazati specifičnost razmišljanja, čutenja in življenja belokranjskega človeka, ki se reflektira  preko njegove gostoljubnosti, prijateljstva, dobre volje in smisla za humor. Pa vendar, prišel je čas,  ko je vinil ploščo zamenjal CD in ko smo iz analognega prešli na digitalno. Ne mislim razpravljati o tem, kaj prinese več materialnega,  kaj je ceneje in kaj hitreje, zagotovo pa vsi vemo kaj je kvalitetnejše. Upam, da bodo nekateri podoživeli razliko med »sedanjim in preteklim« in če bo predvsem mlada generacija začutila specifičnost preteklega, se to imenuje zmaga."

 

Slovitemu črnomaljskemu rockerju smo zastavili tudi nekaj vprašanj.

 

Kakšna se ti belokranjska glasbena scena?

Ne bom trdil, da sem ne vem kako dober poznavalec, vendar mislim, da bi bilo lahko več aktivnih posameznikov in bendov. Pri tem seveda mislim na klasično, rock in pop glasbo. Srce me boli ob spoznanju, da je razpoznavni znak Bele krajine gorenjska narodna noša ter frajtonarica. Belokranjska glasbena zakladnica je neizčrpna, zato vsa čast posameznikom, ki ohranjajo tradicijo  ljudskega izročila ter prenašajo svojo ljubezen in znanje na mlade.

 

Od kod tolikšna volja do ustvarjanja? 

Če že temu tako rečemo, potem se moram zahvalit staršem. Živel sem v razumevajoči, svobodomiselni družini v času flower - power generacije, v času, ko smo bili ponosni na svoja najstniška leta. In ko se v mladosti enkrat zasvojiš z ustvarjanjem, ti to ostane v duši do konca. Zato si štejem za največji poraz, da mi ni uspelo šestnajstletnega sina obdržati v glasbi, kljub njegovi izobrazbi in talentu.

 

Katere slovenske glasbenike ceniš ? 

V Sloveniji je izjemno veliko vrhunskih glasbenikov in mislim, da bi porabil preveč časa in prostora za naštevanje. Trdim, da je slovenska glasbena scena že od 50-ih let prejšnjega stoletja pa vse do danes skoraj enakovredna s svetovno. Je pa res, da zaradi jezikovne bariere ne pride širše do izraza, pa tudi finančno je slovenski trg nezanimiv.

 

Kaj bi rešilo Belo krajino iz recesije oziroma iz revščine?

Mislim, da smo nekoliko zamudili, vendar s pametjo in dobro voljo lahko naredimo popravni izpit. Bela krajina je ekološka oaza, ki jo je treba takšno tudi ohraniti in tržiti. V času, ko je turizem najdonosnejša gospodarska panoga, smo v Belo krajino naselili največjo sramoto v zgodovini -  bioplinarno v Črnomlju.  Z veliko mero zavesti ter vztrajnosti lahko to sramoto saniramo. Naša naloga je, da prepovemo polivanje gnojevke po svojih parcelah, njihova pa, da ves ta smrad in strup odpeljejo oziroma predelajo v naravi prijaznejši izdelek.

 

Kljub temu, da je po naravi veseljak in optimist, tudi Darkotu ni bilo ves čas postlano z rožicami. Kot vsi, je tudi sam imel v življenju nekaj negativnih izkušenj, ki globoko zaorjejo v človeško dušo. Najbolj boleče je bilo, ko so mu leta 2004 na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani potrdili najhujšo bolezen. Na začetku je to za vsakega posameznika hud šok, vendar se s pomočjo družine in prijateljev to prelevi v vsakdanjik in stvari gredo naprej. Sedaj je z dr. Erikom Brecljem že dogovorjen za operativni poseg. In pravi: "Izkoriščam to priložnost, da se mu v svojem imenu ter v imenu vseh pacientov  zahvalim za neizmerno prizadevnost in strokovnost. Vendar življenje gre dalje in si je treba zastavit nove cilje in izzive ne glede na leta oziroma bolezen. Ponosen sem na vse svoje prijatelje, ki jih ni malo in si želim čimprejšnjega srečanja v Birsa Brothers duhu, to pa je slastna belokranjska pečenka, vrhunska kapljica ter pesem in druženje do zore."

 

Rudi Vlašič

 

BELOKRANJEC, januar 2013, št 1/XVI

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.