Nedelja, 18. Avgust 2019, 12:16

Budno oko: So grafiti umetnost ali vandalizem?

Sreda, 31. Marec 2010, 10:40

marec budno oko

Februarja letos so se na opornem zidu, ograji in na sami fasadi Kulturnega doma v Metliki pojavili grafiti, ki so dodobra iznakazili podobo stavbe. Vnel se je hud boj med Torcido, navijači splitskega Hajduka in Bad Blue Boysi, pristaši zagrebškega Dinama. Goreči privrženci obeh moštev so z barvnimi spreji popisali prazne stene in s tem povzročili, da bo občina kot lastnik stavbe znova morala seči v vrečo po naš davkoplačevalski denar in packarijo prepleskati.  

 

 

Grafitarji v Metliki očitno počasi, a vztrajno zavzemajo nove "oglaševalske" prostore. Že prej so bile na udaru številne hišice na avtobusnih postajališčih, okolica novega trgovskega centra, okolica srednje šole, zidovi na številnih stopniščih in še bi lahko naštevali.

 

 

Sodobno grafitarstvo se je razvilo pred več kot štiridesetimi leti, in sicer prelomnega in uporniškega leta 1968 v podzemlju newyorške železnice. Pri nas so postali grafiti aktualni v času demokratičnih sprememb v 80. letih prejšnjega stoletja. V družbi, ki je postala demokratična, pa so se politična sporočila izpela in nastala je potreba po estetskih izboljšavah.

 

 

Pogosto se pojavljata nasprotna si pola pri določanju definicije grafitov glede na to ali je grafit oblika vandalizma ali umetniško izražanje. Kako torej razjasniti dilemo, ali je grafit izraz vandalizma mladih ali le njihov poskus, da bi izrazili svoje občutke? V zadnjem času se je pojavila nekoliko večja tolerantnost do določenih tipov grafitov, ki pa morajo biti do neke mere v skladu s trenutno družbeno filozofijo. Ljudje tiho tolerirajo napise, ki jih ne motijo ali pa so jim celo všeč in jih sprejemajo kot napise na zidovih, če pa jim ti niso všeč ali če se jih celo bojijo, postanejo grafiti mazaške akcije. Tako je sprej enkrat barva za pisanje, drugič pa barva za svinjarije. A če bi grafite priznali in uveljavili kot enakovreden medij sporočanja, bi bilo nujno oblikovati tudi zakonsko regulacijo grafitov. A o tem še ni tekla poglobljena debata.

 

 

V zvezi z grafiti so bile že opravljene številne analize. Po tematiki in odnosu do sveta ločimo več različnih tipov, kot so glasbeni grafiti, grafiti vezani na šolo, alkohol in opojna sredstva, na skupino ali prijateljstvo, na ljubezen in seks in na nasilje, pogosto pa se srečujemo tudi z humorističnimi, avtomobilističnimi, nacionalnimi, politično-ideološkimi, religioznimi, športno-navijaškimi in teritorialnimi grafiti. Najbolj priljubljeni materiali, s katerimi ustvarjajo grafitarji, so spreji in barve, predvsem črna, včasih pa tudi oglje, kreda, flomastri in kemični svinčniki. Najprimernejša je noč ali zgodnje jutranje ure. Nekateri pišejo tudi podnevi, a jih morajo takrat prijatelji opozarjati na morebitno nevarnost.

 

 

In kaj lahko rečemo o metliškim grafitarjih, za katere bi težko rekli, da so umetniki, ki se z barvami izražajo po zidovih. Vsebina njihovega mazaštva je skopa, konfuzna, pritlehna, brez kakršnegakoli koncepta, zato bi tovrstna dejanja prej lahko označili kot vandalizem. Škoda, saj s tem mečejo slabo luč na tiste grafitarje, ki se po urbanih naseljih z veliko domišljije trudijo ustvariti estetska umetniška sporočila. Grafiti so po definiciji produkt sodobne urbane umetnosti in spadajo med oblike javnega komuniciranja. Kljub temu pa najbrž grafitarjem v Metliki ne bi škodilo, da bi, preden se odločijo ustvarjati in izražati na površinah javnih zgradb, najprej malo vadili na stenah svojih hiš, stanovanj in sob.

Rudi Vlašič 

 

BELOKRANJEC, marec 2010, številka XIII/3

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.