Ponedeljek, 25. Marec 2019, 03:57

Budno oko: Kakšna bo usoda gradaškega gradu?

Petek, 30. April 2010, 21:40

Budno oko april

Gradaški grad, ki leži na okljuku reke Lahinje, še naprej kaže svojo klavrno podobo. Vdrl se je del stropa, vse več oken je brez stekel, poslopja propadajo, okolica je zapuščena, v parku pa ni več mogočnih dreves. Njegovo obnovo načrtujejo že vrsto let, a se vse do današnjih dni ni nič premaknilo.



Grad Gradac stoji na tromeji občin Črnomelj, Semič in Metlika ob okljuku reke Lahinje v središču kraja Gradac. Do gradu vodi lesen mostiček preko obrambnega jarka. Objekt se sestoji iz stavb "visoki grad" in gospodarske stavbe iz 19. stoletja, "nizki grad", nekdanje šole, hleva in grajskega parka z vrtom in grobnico bivšega lastnika Ivana Gusiča. Grad je imel čudovit park z urejenim drevoredom in vrtom. Prvič je omenjen v 13. stoletju kot Graecz, verjetno po lastniku z imenom Herbort von Graecz. Kasnejši lastniki so bili Jurij Lell, grofi Thurn-Valsassina, Purgstallovi in za njimi v obdobju od leta 1661 do 1846 baroni Gusiči. Nato so se zvrstili še vitez Friedau, rodbina Ottenfels-Gschwind in nazadnje veletrgovec Šutej iz Zagreba. V Valvasorjevi knjigi je grad omenjen kot Gradez. In tako, pravzaprav z značilnim polglasnim "e", vaščani še danes izgovarjajo ime svojega kraja. Po vsej verjetnosti je prav dolgoletni vpliv hrvaških baronov Gusičev pripomogel k temu, da se je končnica "ec", ki je sicer tako značilna in pogosta pri poimenovanju slovenskih krajev (nekajkrat tudi z Gradec), postopoma spremenila v končnico "ac", ki je značilna in pogosta pri poimenovanju krajev na drugi strani Kolpe.


Trinajst let je lastnik gradu država, natančneje Ministrstvo za kulturo, ki je leta 2001 poskrbelo le za sanacijo strehe. Za celovito obnovo, ki naj bi stala nekaj manj kot 5 milijonov evrov,  načrtujejo črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, težave pa imajo predvsem pri iskanju dolgoletnega najemnika. Ta bi moral v objektu izvajati primerne dejavnosti in omogočiti javni dostop ter seveda poskrbeti za finančni vložek. Grad si je v času pred gospodarsko krizo že ogledalo nekaj zainteresiranih vlagateljev, a kot pravijo na ministrstvu, ti niso predstavili primerne vizije za upravljanje gradu. Na ministrstvu trdijo, da je potrebno pred vlogo za evropska sredstva najti  najemnika gradu. Čeprav je bilo večkrat dokazano, da trditev ministrstva ne drži, se do zdaj še ni začela prenova gradu. Glede sofinanciranja projektov obnove gradu  je Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji pojasnilo, da obnova projektov vsebinsko sodi v operativni program Krepitev regionalnih razvojnih potencialov.  85 odstotkov odstotkov investicije bi zagotovili strukturni skladi evropske unije, ostalih 15 odstotkov  bi morala kriti država. Pojasnjujejo, da za pridobitev sredstev za obnovo gradu iz evropskih skladov ni bistveno, da bi zasebni investitor pred tem vzel grad v zakup. Poleg tega je vračanje sredstev le skrajni ukrep, po katerem posežejo, če projekt nima trajnejših učinkov pri spodbujanju gospodarstva in zaposlovanja v regiji.



Grad naj bi postal jedro belokranjskega turizma. V njem načrtujejo ureditev hotela in možnosti za aktiven dopust, na primer jahanje, tenis, golf, čolnarjenje in podobno. Tako metliška županja Renata Brunskole, kot tudi predsednik KS Gradac Marjan Cerjanec, sta prepričana, da bi grad v času, ko se išče najprimernejši vlagatelj, morali obnavljati postopoma. Le na takšen način bi namreč lahko upočasnili njegovo propadanje. A z ministrstva sporočajo, da denarja ni, saj imajo za takšne investicije po vsej državi na leto na voljo le okrog 700.000 evrov.



Usoda gradu pa predvsem skrbi krajane, ki zdaj lahko le čakajo, kdaj se bo kaj premaknilo v političnih vrhovih. 20. februarja so v tamkajšnjem kulturnem domu pripravili srečanje Radi imamo Gradac. V ljudeh se je nakopičila jeza, ker pred njihovimi očmi propada kulturni spomenik državnega pomena. O velikih načrtih in še bolj visokoletečih ciljih se niso mogli pogovarjati. Zato je beseda tekla predvsem o osnovnem vzdrževanju grajskega okljuka. Ugotovili so, da bi za površine okrog gradu morale skrbeti tako država, Občina Metlika, kot tudi KS Gradac. Ali bo vsaj tu dosežen kakšen dogovor?

 

Rudi Vlašič

 

BELOKRANJEC, april 2010, številka XIII/4

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.