Petek, 18. Januar 2019, 22:05

Budno oko: Brihtna glava odpira svoja vrata

Nedelja, 30. Maj 2010, 22:23

Budno oko maj

V rubriki Budno oko smo doslej ves čas le opozarjali, kazali s prstom na napake ter grajali. Pa ne gre v Beli krajini vedno vse narobe. Tokrat bomo podrobneje predstavili projekt, ki si vsekakor zasluži našo pozornost, ki ga je treba podpreti in mu pomagati njegovem razvoju in rasti. Pa poglejmo.

 

Na Radovici je nedolgo tega svoja vrata odprla Osnovna šola z imenom Brihtna glava. Zamisel za tak način turistične ponudbe se je porodila Toniju Gašperiču, ko je po naših vaseh opazoval stara, zapuščena poslopja nekdanjih šol. Šola je nastala iz želje obiskovalcem prikazati Belo krajino na drugačen, zabaven, duhovit način. Zamisel je predstavil  nekaterim društvom in posameznikom, pa se niso navdušili. Andrej Bajuk, ki smo ga doslej poznali le kot odličnega harmonikarja, pa je bil takoj za to. Dela se je lotil resno in profesionalno. Postal je ravnatelj novonastale belokranjske šole Brihtna glava. Ta domuje v prostorih nekdanje Osnovne šole Radovica, ki je svoja vrata zaprla leta 1976.  

 

Brihtna glava v svoje klopi vabi vse tiste, ki si radi ogledali, kakšen je bil pouk v starih časih, tam nekje okrog leta 1950. Učna ura, ki traja 45 minut, predstavlja zgodovino Bele krajine. Učitelj se prilagaja starosti skupine, starejši pa na koncu ure prejmejo spričevalo. Do sedaj so že izvedli nekaj poskusnih učnih ur in vsi obiskovalci so bili navdušeni. Učno snov, v kateri je poudarek na predstavitvi Bele krajine, je sestavil Toni Gašperič. Pojasnil je: "Učne ure so namenjene osnovnošolcem, srednješolcem, tudi povsem odraslim ljudem. Ti zadnji bodo obujali spomine, mladi pa spoznavali, kako je bilo nekoč hoditi v šolo. Takrat, ko se še ni govorilo o otrokovih pravicah. Takrat, ko so se učenci bali učiteljev med poukom in po njem. Takrat, ko so imeli učitelji avtoriteto.  Za sodelovanje pri pouku v OŠ Brihtna glava se bo treba predčasno prijaviti pri Andreju Bajuku. Mogoče se bodo v ponudbo vključili tudi metliški turistični delavci, ki pa zaenkrat ne kažejo prav posebnega navdušenja, čeprav bi bilo prav, da pomagajo Andreju. Vsaj, kar zadeva popularizacijo njegovega projekta."

 

Metliška občina se v dogajanje doslej ni vključila, saj je Andrej niti ni prosil za pomoč. Bajuk namerava v kratkem na šolsko uro povabil tudi županjo Renato Brunskole in njene sodelavce, ponudbo je že oddal v TIC Metlika, o projektu pa je obvestil tudi lastnike kmečkih turizmov in jih tudi povabil na predstavitev. Bajuk je sam je zbral pohištvo in drugo opremo. Obiskal je kar  nekaj dolenjskih, belokranjskih in hrvaških šol, pomagal mu je Belokranjski muzej iz Metlike in nekaj posameznikov. Takole pravi: "Opremo sem zbiral po vsej Sloveniji in klical na številne šole. Veliko sem se pogovarjal s starejšimi ljudmi, ki so me pošiljali od vrat do vrat. Nekaj predmetov sem dobil tudi na Hrvaškem, nekaj sem si jih sposodil, nekaj pa tudi kupil. Kateder, mize in stole, ki so v razredu, sem zbrusil in jih premazal z lanenim oljem. Nekatere predmete sem šel iskat na takšna mesta, da si še miš ne bi upala zraven."
Krajevna skupnost Radovica mu ni delala nikakršnih težav. Priskočili so mu na pomoč, skupno razmišljajo, da bi uredili prazen razred zraven tega, v katerem bo pouk, v muzejsko sobo z orodjem, ki so ga nekdaj uporabljali vinogradniki v svojih vinogradih. Z Ivanom Bajukom, ki ima le nekaj metrov od šole kmečki turizem, bosta sodelovala. Ivan se bo vključil s ponudbo malic, kosil, pijače.

 

In kdo učitelj v tej šoli? Ta čast je doletela Jožeta Matekoviča, pesnika, ljudskega pevca, restavratorja starega pohištva, ki razmišlja, da bi ponudil na ogled stare kredence, komode, omare, ki jih ima v svoji hiši dvajset metrov od šole. Izkazal se je kot dober, strog in pravičen učitelj, ki govori mešanico knjižne slovenščine in radovskega narečja. V razredu vladata red in mir, učitelja je treba poslušati, sicer lahko zapoje šiba ali pa te, avtoriteta, kot je učitelj nekdaj bil, pošlje v kot klečat na koruzo. Že na začetku učne ure tovariš učitelj določi reditelja, ki prešteje vse prisotne in skrbi,da je tabla, na katero pišejo učenci, vedno pobrisana.

 

Razred sprejme petdeset učencev, dvaintrideset jih sedi za starimi klopmi iz šestdesetih let, drugi pa na malce novejših stolih. Poskusni zajčki so bili s prikazanim in z učno snovjo zelo zadovoljni, mladi pa so se zabavali že ob zahtevi, da je treba sedeti pri pouku vzravnano in z rokami na hrbtu. Starejše so najbolj pritegnila spričevala oziroma izkazi, ki so jih po koncu ure prejeli s svojimi izpisanimi imeni in priimki ter z ocenami, med katerimi ni manjkalo tudi vedenje. Pod ocene sta se podpisala Jože Matekovič kot učitelj in Andrej Bajuk kot ravnatelj, med podpisoma pa je odtisnjen tudi žig Osnovne šole Brihtna glava.

 

Toni Gašperič, Andrej Bajuk in Jože Matekovič vabijo v Brihtno glavo šolarje vseh starosti: "S projektom bo treba dobro seznaniti porabnike, pa bo zaživel. Učno uro si bo mogoče ogledati vsak dan, tudi v soboto ali nedeljo, največ obiskovalcev pa bo gotovo v času osnovnošolskih izletov, spomladi in jeseni, ko prihajajo v Belo krajino organizirane skupine vinogradnikov, gasilcev, upokojencev, članov različnih društev. Pri nas ni nobenih omejitev, ne starostnih, ne verskih, ne političnih. Vsi, ki bi radi zvedeli kaj zanimivega o Beli krajini na drugačen svež način, so dobrodošli. Vrata Osnovne šole Brihtna glava so vedno odprta na stežaj, samo vstopiti je treba in se nasrkati znanja ter napiti smeha."

Rudi Vlašič

 

BELOKRANJEC, maj 2010, številka XIII/5

 

Na fotografiji (z leve): nadučitelj Toni Gašperič, učitelj Jože Matekovič in ravnatelj Andrej Bajuk

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.