Lanskega 29. oktobra je bila v Črnomlju sklicana okrogla miza o uporabi gnojevke iz bioplinarne podjetja Bioenerg na Lokvah. Zbrani so sklenili ustanoviti civilno iniciativo, v pripravljalni odbor pa so predlagali Šuštariča, Jožeta Matekoviča in Stariho. Včeraj je začasni akcijski odbor okoljskega gibanja Proteus na novinarski konferenci predstavil ugotovitve.  Na bistveno vprašanje o količinah in kakovosti gnojevke odgovora še ni.

So pa znani nekateri drugi. Kot je povedal dr. Dušan Plut je zdaj znano, da je črnomaljska bioplinarna ena večjih slovenskih, če sklepamo po moči 1,5 mW ustvarjene električne energije, kar je desetina take energije, ki jo dajejo vse slovenske bioplinarne. Temu primeren je njen vpliv na okolje. Ob pozitivnih vse bolj izstopata dva negativna: pomanjkanje primernih odlagalnih površin za gnojevko (lužnico) in novi načrti glede pridelave silažne koruze za obratovanje bioplinarn. V časih namreč, ko svet vse bolj pesti pomanjkanje hrane in je tudi v Sloveniji pridelamo premalo (sami krijemo samo 40 odstotkov potreb) bo – kot predvideva neka slovenska študija – v naslednjih desetih silažna koruza rasla na 10 do 15 odstotkih njivskih površin. »To je strateško povsem zgrešeno v času, ko na svetu primanjkuje hrane,« pravi dr. Plut. Ključno pa je pomanjkanje sprejemljivih kmetijskih površin, kamor bi se lahko razlivala gnojevka, saj domnevajo, da je te več kot 24 tisoč ton, ki jih navajajo uradni podatki. Dr. Plut zato meni, da je treba čimprej narediti tipologijo kmetijskih površin in določiti, kje in v kakšnih količinah se lahko na našem občutljivem kraškem svetu gnojnica uporablja. »Nekontrolirano odlaganje je z vidika razvojne usmeritve Bele krajine – sonaravno kmetovanje in pridelava zdrave hrane, izredno vprašljivo.«

Dr. Božidar Flajšman opozarja, da v Sloveniji manjka opredelitev, kaj z bioplinarnami. Za Evropo velja, da je kmetijskih površin na prebivalca 2.500 kvadratnih metrov, v Sloveniji pa le 800 kvadratnih metrov. »Še to malo, kar imamo, bi namenili za druge potrebe,« pravi Flajšman. »Nujna bi morala biti samooskrba s hrano in pitno vodo. Voda ne pozna občinskih meja, zato je nujen dogovor vseh treh belokranjskih občin. Za odpravo dvomov pa naj analizo gnojevke opravi še kdo drug in naj se izsledke objavi javno.«

V zadnjih mesecih so bili stiki z vodstvom bioplinarne intenzivni, je povedal  Niko Šuštarič, vendar dvomi in neodgovorjena vprašanja ostajajo. Dobili so precej dokumentov, do katerih bi imeli pravico tudi prek upravne enote. Imajo tudi letno poročilo Agencije za okolje, vendar vanj dvomijo na podlagi navzkrižnih in dovolj tehtnih informacij, da so količine bistveno večje kot so izkazane v letnih poročilih.  Od družbe Bioenerg in od inšpekcijskih služb pričakujejo verodostojne podatke in zahtevajo, da se preneha nenadzorovano razlivanje gnojnice.  V Beli krajini naj bi samo 2 velika kmeta imela za to potreben gnojilni načrt.

Civilna iniciativa pričakuje jasne odgovore na vsa vprašanja. Inšpekcijske službe po njihovem niso naredile vsega, a vendarle menijo, da so prav one mehanizem, ki lahko bistveno pripomore k izboljšanju položaja. 4. marca načrtujejo ponovno javno tribuno, pred tem morda tudi okroglo mizo o vlogi inšpekcijskih služb. 4. marec je tudi dan, ko bo v Evropski uniji začela veljati nova uredba, po kateri je gnojnica (lužnica) gnojilo in ne odpadek. Naslednji odstavek uredbe sicer določa, da lahko o tem odloča vsaka država zase, zato je toliko bolj pomembno, da se slovenska javnost seznani s temi vprašanji v vsej njihovi dimenziji in zavzame stališča do pomislekov, ki se pojavljajo v zvezi s t. i. zeleno energijo, ki včasih to pravzaprav ni, čeprav je trenutno modna, "in".  Pri razpravi bo treba vzeti v ozir, da so z njo povezani močni interesi in velik denar.

Svoja prizadevanja in ugotovitve želi Okoljsko gibanje Proteus  predstaviti tudi občinskim svetom. Zaenkrat najbolj sodelujejo z Občino Črnomelj, na ozemlju katere se razlije največ gnojnice.

Kot so še povedali na novinarski konferenci, je Bioenerg naročil analizo prisotnosti bacilov botulizma in tetanusa, saj naj bi v dveh letih ne bila opravljena nobena dezinfekcija mase. Bacili so sicer v zemlji že itak, v primeru okužene gnojnice pa bi jih bilo neprimerno več. Informacij o rezultatih analize v civilni iniciativi še nimajo.

Andreja Milavec

V priponki najdete poročilo okoljskega gibanja Proteus.

Poročilo (doc, 73 KB)