Ponedeljek, 25. Marec 2019, 03:57

Belokranjska glasbena scena: Preloški tamburaši ohranjajo ljudsko izročilo

Nedelja, 8. November 2009, 19:21

Vodja Preloških tamburašev je prizadevni Jože Starešinič.

Preloka, majhna vas nad Kolpo, šteje komaj 150 duš. A ko te duše pogledamo malo pobližje, in ko preberemo kje in kod vse so aktivni, je prvi zaključek: "150 prebivalcev? Najbrž gre za pomoto! Saj jih mora biti vsaj deset krat več!"  Ampak podatek drži. Najbolj izstopajo tamkajšnji tamburaši, ki delujejo pod okriljem KUD Lepa Anka.

 

 

Tamburanje na Preloki sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja,  ko so fantje iz doma ukradenih desk sami izdelovali tamburice. Zvenele niso bog ve kako, ampak kljub temu so v vas prinašale veselje. In kot znajo reči naši dedje: "Dobro so se slagale s popevanjum". Ljudskim petjem seveda. S petjem, ki so ga etnologi daljnega leta 1914 posneli na voščene valje. Nekaj teh posnetkov je ohranjenih še danes. Tehnika se je seveda razvijala in tako je v prejšnjem stoletju na Preloki nastalo lepo število zvočnih in filmskih zapisov kulturnega življenja na vasi.

 

 

Nastopi, sodelovanja in uspehi

Preloški tamburaši ves čas od ustanovitve spremljajo tudi domačo folklorno skupino. Nekaj zadnjih let pa so zelo aktivni kot samostojna skupina, ki vsako leto zabeleži okrog 50 nastopov po Slovenije in tudi po sosednji Hrvaški. Radi sodelujejo z drugimi, predvsem s pevskimi skupinami in solisti. Lani so na festivalu Etnokostel v Fari so z družino Konda iz Trate pri Semiču in Otom Nemaničem uspešno nastopili s pesmijo Valček za Kolpo. Letos so v Kostelu nastopili znova, tokrat je z njimi zapela odlična mlada pevka Teja Saksida. S skladbo Težko si ga onu majke, v kateri se prepleta ljudska motivika, so navdušili tako žirijo, kot tudi občinstvo.

Preloški tamburaši ne ostajajo doma, ampak radi sodelujejo z glasbeniki iz vseh koncev in krajev. Tako so s pevcema slovitih beneških fantov, Edijem Bukovcem in Tomažom Kobolom, v domačem kraju skupaj posneli skladbo Zvezde žarijo. Edi in Tomaž sta bila očarana z lepoto doline Kolpe in seveda s toplim preloškim sprejemom. S kupico v rokah sta nazdravljala z "vincem beneškim", ki pa je ob tamburicah kmalu postalo "vince preloško, pimo ga še". Višek večera je vsekakor bila to popoldne posneta pesem Zvezde žarijo. Obrazi v dvorani so izžarevali svoje občutke. Velik prijatelj Beneških fantov in tudi Preloških tamburašev je tudi Toni Verderber, ki je na prireditvi zapel in posnel pesem Sirota.

S Preločani je nekaj časa sodelovala in nastopala tudi ljudska pevka Marija Jerele. In še bi lahko naštevali.

 

 

Bogata zgodovina tamburanja

Tradicija tamburanja na Preloki sega v čas po prvi svetovni vojni. Najbolj znano je tamburanje, ki se je začelo v zaselku na južni strani Preloke, v Grdunih. V tej vasi je v tridesetih letih prejšnjega stoletja bil zelo dejaven domačin Janko Grdun, Štalarski po domače. Bil je samouk v pravem pomenu besede. Še dandanes najdemo njegove izdelke, postelje, omare, vrata, obleke, zidove, ostrešja, sode. Med temi izdelki so bile tudi doma narejene tambure in eno, sicer v zelo slabem stanju, so nedolgo tega tudi našli. Znano je, da je Janko naredil vse potrebne tambure in z bratoma sestavil tudi skupino Tamburaški zbor Preloški zvon. V prvih povojnih letih ni niti najhujša beda onemogočila razvoja tamburanja na Preloki. Glavno vlogo je ponovno imel Janko, ki je skupaj z mladimi fanti izdeloval tambure in mlade učil tamburanja. Prva je bila vedno na vrsti šaljiva pesem z verzom "Moja mala nosi gaćice, kratko kikljo, noge debele", ki se je ohranila še do danes. Janko je po vojni med prvimi odšel za boljšim kosom kruha v Ameriko, mladi pa so nadaljevali njegovo delo. V začetku 50. let so ustanovili kulturno umetniško društvo. Občina je prispevala nove tamburice, narejene v Melodiji Mengeš. Zanimivo pa je, da so bile nabavljene tudi mandoline, mandole in kitara.Tamburaši so veliko igrali melodije, znane pod naslovi Žumberačka, Sisačka, Ivanič, Drmeš, Šoštar, Ja si kupim bundo, Bledi mesec, Ribar plete mrižu svoju, Zapivaj pismu, Tam daleko na sto milja, Jesenje lišće. Folklorno aktivnost je izvrstno povezoval tako po strokovni kot organizacijski strani Stane Starešinič, dramski igralec v Slovenskem tržaškem gledališču. Velike spremembe je preloško tamburanje doživelo leta 1974 in 1975, ko se je pod strokovnim vodstvom Silvestra Mihelčiča st. pričela učiti igranja nova generacija tamburašev. Z Mihelčičem so se mladi tamburaši prvič začeli učiti po programu, predvidenem za tamburico. Spoznavali so osnove glasbe, načine igranja na tamburico. Tri desetletja je tamburanje na Preloki ostalo na teh osnovah. Služilo je predvsem kot spremljava plesalcem. Tako sestavljena folklorna skupina je vtem času tudi dosegala največje uspehe. Veliko je bilo gostovanj, tudi v tujini.

 

 

Novi časi, novi tamburaši

Jože Starešinič, vodja Preloških tamburašev, pravi: "Leta 2005 smo društvo KUD Lepa Anka in s tem seveda tudi tamburaše postavili na nove temelje. Tamburaši smo pričeli s samostojnimi nastopi. Za te potrebe smo kupili tudi nekaj novih tamburic sistema Jankovič, vse ostale pa predelali v kvartni sistem. Na teh se sedaj učijo novi, še mlajši tamburaši. Sam igram berdo, poleg mene pa so v zasedbi še Matej Balkovec, Mojca Ivanušič in Sašo Balkovec (bisernica), Jože Starešinić, Boštjan Jaušovec in Monika Simčič (brač) ter Marko Simčič (bugarija). Sedanja tamburaška skupina ima v svojem repertoarju že več kot 40 pesmi. Polovico teh igramo po tamburaških priredbah. Cilj skupine je v prvi vrsti ohranjanje pesmi in viž, ki so jih peli in tamburali naši predniki. Prepričani smo, da tudi zaradi tamburanja življenje na Preloki nikoli ne bo zamrlo."

 

 

RUDI VLAŠIČ 

 

Preloški tamburaši s Tejo Saksida

 

Fotografiji: Vodja Preloških tamburašev je prizadevni Jože Starešinič(Foto: Rudi Vlašič). Preloški tamburaši so s pevko Tejo Saksido konec junija uspešno nastopili na letošnjem festivalu Etnokostel v Fari (Foto: Rudi Vlašič).

 

BELOKRANJEC, julij 2009, XII/7

Dodajte komentar




Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.