Torek, 25. Junij 2019, 04:49

Ankin his - arhitekturni pregled

Ponedeljek, 9. November 2009, 19:38

His

Študenti arhitekture Andreja Koklič, Jure Vrščaj in Jure Henigsman so pod mentorstvom prof. dr. Boruta Juvanca in dr. Domna Zupančiča izdelali projektno nalogo arhitekturnega pregleda objekta Ankin his na lokaciji nad Tančo goro.

 


LOKACIJA

His stoji  tik ob cesti od Črnomlja proti Staremu trgu ob Kolpi nad vasjo Tanča gora v Beli krajini. Stoji ob vinogradu, kjer je bila njegova prvotna raba. Objekt, preurejen za ogled turistov, je v lasti Ane Bahor.

 

KAJ JE HIS?

His je gospodarski objekt, ki je belokranjskemu vinogradniku v preteklosti služil za predelavo in hrambo vina.  Poznamo ga tudi v drugih krajih, a pod drugačnim imenom - hram. Lahko je enoprostorski, lahko pa ima prešnico in ločen prostor s sodi. Zgrajen je navadno iz kostanjevih brven. Tla so ponavadi kar ilovnata in se imenujejo ištrle. Belokranjski his vsebuje mnogotere značilnosti, ki jih je novodobno vinogradništvo in vinarstvo največkrat zanemarilo.

 

POSEBNOST ANKINEGA HISA

Sedaj se his uporablja le še kot kulturna dediščina Bele krajine in služi kot muzej. Dostopen je vsem mimoidočim, ključ pa hrani lastnica Ana Bahor, ki tudi skrbi, da his ne izgubi bistvene in osnovne podobe. Tako je bil his tudi prenovljen. V preteklosti so mu dodali fasado, ki pa so jo kasneje odstranili, saj prvotni his ni imel nikakršnega ometa, le leseno strukturo. Ta del fasade je opazen tudi danes, saj je lastnica na manjšem delu pustila vzorec ometa. Vhodna vrata so na trzuk in se odpirajo od znotraj z leseno ključavnico in ključem, ki se imenuje ščence.

 

TEMELJENJE IN TLAKI

Hisi stojijo na nizkih kamnitih temeljih, ki so višji le tam, kjer z njimi regulirajo nagnjen teren. Pri gradnji temeljev so skopali jarek in vanj zložili kamenje ter ga zadelali z ilovico in malo apna. Pri našem hisu so ob obnovi kamenju dodali še cement, kar je značilno za temelje novejših hisov. Na tleh hisa je zbita ilovica (išterla) , ki vodo iz tal vleče nase in vlaži zrak v prostoru. Konstantna vlažnost je zelo pomembna za kvalitetno hrambo vina.

 

KONSTRUKCIJA IN STENE

Na temelje so vodoravno položeni nosilni tramovi (podvali), ki tvorijo venec, na katerega se postavlja stenska konstrukcija. Stene so zgrajene iz netesanih ali tesanih brun (brvna) ter plohov.

Vezava teh brun je z utori na križ. Bruna so debela do 11 cm in visoka povprečno 22 cm. Konci brun na vogalih presegajo tramove. Tej vezavi se reče na križ ali na vogal. Brunam, ki gledajo čez vogal, pravijo vogelnaki. Pri vezavi na križ gre za kladno konstrukcijo.

Kasneje so bili vogelnaki odžagani, konstrukcija pa ojačana z kovinskimi dolgimi žeblji, da ni razpadla, ker je dobil his začasno fasado, na stene ometano s pomočjoiz letev, nabitih na brune pod kotom 45°.

Vrata na hisih so nesomerna dvokrilna in izdelana iz plohov, desk. Nasajena so na masivne lesene podboje. Drugo manjše krilo se odpira le po potrebi. Spodnji podolžni tram (podval) služi za prag, zgornji podolžni tram pa je del portala, ki se mu reče preklada. Podboj (banger) je narejen iz tramov, vezanih na zadel, služijo kot vezni tramovi. Vrata se odpirajo s potegom. Na vratih ni kljuke, s katero bi vrata odprl, temveč le ročaj, s katerim jih potegneš k sebi, ko jih zapiraš in odpiraš.

Pri tem hisu je prava posebnost star tip lesene ključavnice - ključavnica na rigelj. Zaklepamo in odklepamo jo tako, da z roko sežemo skozi lino na vratih in z lesenim ali železnim ključem s pravilno kombinacijo odklenemo vrata.

 

STREHA

Strešna konstrukcija hisa je enostavna. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji podpornih soh, špirovcev in razpirač. Le pri redkih najdemo konstrukcijo trapezastega povezja.

Ostrešja so postavljena na venec podolžnih in prečnih tramov na vrhu sten, le-ta segajo na južnem delu tudi čeznje in tvorijo strešno kap, kjer so tudi vrata.

Slama je bila v preteklosti najpogostejša kritina Bele krajine. Slama je material, ki je bil prebivalcem Bele krajine lahko dostopen, saj so jo pridelali doma. Zaradi gospodarskih razmer in odrezanosti regije od ostale Slovenije se je slamnata kritina na tem območju ohranila relativno dolgo. Hisi so bili kriti s pšenično in rženo slamo, ki ji pravijo škupa ali škopa, snop pa škupnik. Kmetje so sami pridobivali slamo ter pripravljali snope, medtem ko so streho pokrivali izkušeni krovci.

Celo ostrešje je bilo pred nekaj leti obnovljeno, kot v prvotnem stanju, prav tako kritina.

 

STAVBNO POHIŠTVO

His ima v notranjosti hrastove sode za vino, ki ležijo na lesenih legah. V hisih so mize in klopi, ki so bile namenjene počitku in malici po napornem delu v vinogradu. Miza je preprosta lesena, klopi so narejene iz deske, v katero so nasajeni štirje koli - klop na kozla. Stoli so brez naslonjala - štokerle.

 

 

 

 

 

His

 

 

His

 

His

 

 

 

 

 

His

 

Jure Henigsman, štud. arh.

 

BELOKRANJEC, september 2009, XII/9

Dodajte komentar




Komentarji

joseph, 23.10.2011, 12:09
bravo za to .treba bi bilo vec tako dobrih idej jast sem iz Drasic zivim v Parizu in ko pridem v mojo Vasico kjer je bilo takih hisov in his polno . Zalostno danes je vse drugace l p J . Krasevec

Trenutno ni aktivne ankete

KAM V BELI KRAJINI

  • Trenutno ni napovedanih dogodkov.